Zdravljenje bolnikov z revmatoidnim artritisom

Kako poteka zdravljenje revmatoidnega artritisa?

Zaradi zapletenih in v celoti nepojasnjenih vzrokov za razvoj patoloških sprememb (etiopatogeneze) ter dolgotrajnega, največkrat dosmrtnega poteka revmatoidnega artritisa, je zdravljenje zelo kompleksno.

Cilj zdravljenja je doseči začasno izboljšanje bolezni (remisijo) in omogočiti bolniku, da se vrne na delovno mesto in živi čimbolj običajno življenje. Zato je prvi pogoj zgodnja postavitev diagnoze. Aktivnost bolezni ocenjujemo z mednarodno validiranimi kazalniki aktivnosti bolezni, ki spremljajo več elementov bolezni. Najbolj znan in razširjen je DAS 28 (Disease Activity Score) pri katerem podajamo oceno 28 sklepov (bolečina na pritisk in oteklina). Poleg tega upošteva še hitrost sedimentacije eritrocitov in bolnikovo splošno oceno aktivnosti bolezni na lestvici od 1 do 100.

Zdravljenje zajema splošne ukrepe, kot so opustitev razvad, znižanje telesne teže, dovolj gibanja, stalno zdravstveno izobraževanje in seznanjanje bolnika z možnostmi in omejitvami zdravljenja, fizikalna terapija, balneorehabilitacija ter v primeru napredovale bolezni kirurško zdravljenje z možnostjo sinoviektomije (delna ali popolna odstranitev sinovijske membrane sklepne ali tetivne ovojnice) v zgodnjih fazah bolezni ter vstavljanjem endoprotez (proteze za kost, sklep, kite ...) ob deformantni pozni obliki bolezni. Bolnika in svojce je treba seznaniti tudi z delovnimi omejitvami in možnostjo rekreativne dejavnosti.

Najpomembnejše mesto v zdravljenju revmatoidnega artritisa ima zdravljenje z zdravili. Sem sodijo:

• nesteroidna protivnetna zdravila (NSAR)
• glukokortikoidi (sintetični hormoni nadledvične žleze)
• zdravila, ki spreminjajo potek bolezni:

1.   sintezna zdravila (metotreksat, sulfasalazin, antimalariki, leflunomid …)
2.   biološka zdravila (protitelesa proti glasnikom vnetja - interlevkinom)
3.   tarčna sintezna zdravila (zaviralci znotrajceličnih encimov, pomembnih za aktivacijo vnetja)

Kakšna je prognoza bolnikov z revmatoidnim artritisom?

Pri 15-20 % bolnikov s pravilno postavljeno diagnozo bolezen poteka intermitentno, to je z občasnimi poslabšanji in relativno dobro prognozo. Pri ostalih pa je potek progresiven – bolezen se razvija in napreduje. Če bolezni ne zdravimo pravilno in pravočasno, nastanejo nepopravljive okvare sklepov in invalidnost, posredno pa se zveča tudi umrljivost.

Znaki, ki napovedujejo težji potek bolezni:

• veliko število prizadetih sklepov ob nastopu bolezni
• visoka vnetna aktivnost ob nastopu bolezni (ESR (sedimentacija eritrocitov) in CRP (C reaktivni protein))
• ženski spol
• visoke vrednosti RF (revmatoidni faktor) ali ACPA (protitelesa proti cikličnemu citruliniranemu peptidu) že ob nastopu bolezni
• prizadetost notranjih organov
• zgodnje rentgenske spremembe sklepov (v obdobju 1 do 2 let)

Glede na vse navedeno je izjemno pomembno čimprej postaviti diagnozo in uvesti zdravljenje.

Prispevek je pripravil prim. izr. prof. dr. Artur Pahor, dr. med., specialist interne medicine.