Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Diagnosticiranje revmatoidnega artritisa

Kakšni so simptomi revmatoidnega artritisa?

  • Običajno se bolezen razvija počasi.
  • Najpogosteje se začne z bolečinami v sklepih in kasneje oteklinami (artritisom) zapestij, malih sklepov rok, redkeje nog.
  • Sklepi so toplejši od okolice.
  • Artritis je praviloma simetričen.
  • Izbruh bolezni s prizadetostjo velikih sklepov je redek.
  • Pojavlja se običajno dokaj huda in stalna bolečina; vrhunec doseže zgodaj zjutraj.
  • Prisotna je jutranja okorelost, ki traja več kot eno uro.
  • Lahko so prisotni sistemski znaki, ki vključujejo utrujenost, izgubo apetita, znojenje in nespečnost.
  • Prizadeti so lahko tudi drugi organski sistemi (vnetje žilja, srca, pljuč, oči, zelo redko prizadene jetra, ledvice, prebavila). Hrbtenica v začetku bolezni praviloma ni prizadeta.
  • Če bolezni ne zdravijo, nastanejo deformacije sklepov prstov rok v obliki labodjega vratu ali urnega stekelca, kasneje tudi spremembe kolen in komolcev. Prizadete so lahko tudi obsklepne strukture in tetive.
  • Pri 20 do 30 % serološko pozitivnih bolnikov (pozitiven revmatoidni faktor - RF) se lahko pojavljajo revmatoidni vozliči.

Slika 1: Deformacija sklepov prstov rok v obliki labodjega vratu (vir: Phoenix119, 2014)

Katere preiskave so potrebne za postavitev diagnoze?

Laboratorijska preiskava krvi pokaže, da imajo bolniki pogosto zvišane vnetne parametre, kot sta sedimentacija eritrocitov (ESR) ter C reaktivni protein (CRP). Bolniki so pogosto slabokrvni, pri 60 do 80 % bolnikov je prisoten revmatoidni faktor, ki pa ni specifičen le za revmatoidni artritis, zato se uporabljajo tudi novejše laboratorijske metode, kot je določevanje protiteles proti cikličnemu citruliniranemu peptidu (ACPA).

V poštev pridejo tudi rentgenske preiskave, magnetna resonanca in ultrazvok sklepov, s katerim lahko prepoznajo vnetne spremembe, ki so na rentgenu še nevidne.

Slika 2:  Rentgenski posnetek prizadetih sklepov na roki

Postavitev diagnoze revmatoidni artritis

Diagnozo postavimo na osnovi klinične slike in ob upoštevanju nekaterih laboratorijskih kazalcev. Včasih je, preden se diagnozo dokončno potrdi, potrebno dolgotrajnejše opazovanje bolnika. Predlagana merila Ameriškega revmatološkega združenja in Evropske lige proti revmatizmu za postavitev diagnoze revmatoidnega artritisa so pripravljena v obliki točkovnega sistema, ki  vsebuje elemente zgodnjega artritisa in dejavnike, ki napovedujejo težji potek bolezni. Za postavitev diagnoze revmatoidni artritis je treba zbrati 6 točk.

Sklop
Merilo
Točke
prizadetost sklepov (artritis)
en srednji ali en veliki sklep
0 točk
dva do deset srednjih ali velikih sklepov1 točka
en do trije mali sklepi2 točki
štirje do deset malih sklepov3 točke
več kot deset malih sklepov5 točk
serologija
niso pozitivni niti RF niti ACPA
0 točk
vsaj eden od obeh je pozitiven v nizkem titru, ki je definiran več kot zgornja meja normale, a manj kot tri zgornje meje normale2 točki
vsaj eden od obeh je pozitiven v visokem titru, ki je definiran več kot tri zgornje meje normale 3 točke 3 točke
akutni parametri vnetja
CRP ni zvišan, ESR ni pospešena
0 točk
CRP je zvišan ali pospešena ESR
1 točka
trajanje artritisa
manj kot 6 tednov
0 točk
6 tednov ali več
1 točka

Ob razviti bolezni je klinična slika dokaj jasna in s pomočjo diagnostičnih meril ni velikih težav pri postavitvi diagnoze. Do težav pri ločevanju zgodnjih oblik revmatoidnega artritisa in drugih podobnih bolezni prihaja v zgodnjih fazah bolezni ali ob netipični klinični sliki. Podobno lahko poteka artritis ob luskavici, vnetni črevesni bolezni, degenerativnih boleznih sklepov, maligni bolezni ter sistemskih avtoimunskih boleznih, npr. sistemskem lupusu eritematozusu.

Prispevek je pripravil prim. izr. prof. dr. Artur Pahor, dr. med., specialist interne medicine.

Viri:

  • 1. Bijlsma JWJ. EULAR Textbook on Rheumatic Diseases. London: BMJ Publishing Group Ltd, 2013.
  • 2. Košnik M, Štajer D. Interna medicina. 5. iz. Ljubljana: Buča d.o.o., 2018.
  • 3. Tomšič M, Praprotnik S. Revmatološki priročnik za družinskega zdravnika. 4. iz. Ljubljana: Revma.net d.o.o., 2012.
  • 4. What's to know about swan neck deformity. The medical news today. https://www.medicalnewstoday.com/articles/318642 dostop 20. 5. 2020)
  • 5. Phoenix119, 2014. The medical news today. https://www.medicalnewstoday.com/articles/318642 dostop 20.5.2020)
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.