Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Zdravljenje osteoartroze

Osteoartroza in njeno zdravljenje sta zelo odvisna od bolnika, ki se zdravi.
Za zdaj na tržišču še ni zdravila, ki bi preprečilo nastanek bolezni oziroma bi nastalo osteoartrozo pozdravilo.

Pristop k obravnavi in zdravljenju osteoartroze temelji na zmanjševanju simptomov in znakov bolezni, ne vpliva pa na potek razvoja osteoartroze. Osteoartroza je bolezen, ki se praviloma zdravi konservativno, le v skrajnih primerih operativno. Za zagotavljanje kakovosti življenja pa je pomembno poučevanje bolnika o bolezni in načinu življenja z njo.

Zdravljenje osteoartroze je večplastno. Prvo in najpomembnejše je ohranjanje gibljivosti, ki obenem zdravi tudi sam proces artroze. Dokler ima bolnik hujše bolečine in morda sklepno vnetje, je potrebno mirovanje, ki naj traja kratek čas, dokler akutni simptomi ne minejo. Sicer je zelo pomembna redna telesna dejavnost, ki izboljša mišično moč in zmožnost opravljanja vsakodnevnih ter poklicnih dejavnosti. Drugi pomembni vidik zdravljenja je obvladovanje bolečine.

Katera zdravila uporabljamo za lajšanje bolečin?

Za blage in zmerne bolečine se uporabljajo paracetamol ter lokalna mazila z vsebnostjo nesteroidnih protivnetnih učinkovin.

Če to ni učinkovito ali če je prisotno tudi sočasno vnetje, predpišemo nesteroidni antirevmatik v obliki tablet. Velja splošno pravilo, da dajemo pri osteoartrozi nesteroidni antirevmatik v najnižjem še učinkovitem odmerku, čim krajši čas.

Pri tistih bolnikih z osteoartrozo, ki ne smejo jemati nesteroidnih antirevmatikov, imajo oslabelo ledvično delovanje ali so druga protibolečinska zdravila in postopki neučinkoviti, uporabljamo tudi opioidne analgetike. Mnenja o uporabi opiodih analgetikov so si nasprotujoča. Večina smernic priporoča šibke opioide, kadar paracetamol in lokalna raba nesteroidnih antirevmatikov nista učinkovita; močnejši opioidi naj bi se uporabljali zgolj izjemoma in za kratko obdobje kot premostitvena terapija do operativne terapije. 

Katere učinkovine se uporabljajo za vbrizgavanje v sklep?

Uporabljamo lahko injekcije glukokortikoidov, ki delujejo protivnetno; navadno pomagajo in pomirijo vnetje. Dajemo jih lokalno v sklep, kar pa ima lahko neželene učinke, kot je okužba v sklepu.

Najpogosteje se v prizadeti sklep vbrizga derivat hialuronske kisline. Mnenja o njegovi učinkovitosti so sicer zelo deljena, vendar pa ga ne odsvetujejo. Zaradi svojih lastnosti je lahko tovrstna terapija koristna, ima pa majhen analgetični učinek.

Novejša oblika zdravljenja je vbrizganje koncentrirane avtologne trombocitne plazme v prizadeti sklep, predhodno pripravljene iz bolnikove krvi. V tujini pa se predvsem v raziskovalne namene uporablja zdravljenje z matičnimi celicami.

Kdaj je potrebna operativna terapija? 

Pri bolnikih z napredovalo osteoartrozo, bolečinami v mirovanju in motnjami gibljivosti pride v poštev operativno zdravljenje predvsem takrat, ko so izčrpane vse druge možnosti in so bolečine prehude, kakovost bolnikovega življenja pa zaradi bolečin okrnjena.

Kdaj se priporoča fizikalna terapija?

Pri osteoartrozi je potrebno fizikalno zdravljenje, ki vključuje predvsem telesno vadbo, z namenom lajšanja bolečin in ohranjanja gibljivosti. Prav tako je pomembno, da se bolnike pouči, kako izvajati vaje za krepitev mišic. Redna telesna dejavnost izboljša mišično moč, občutenje in zmožnost opravljanja vsakodnevnih ter poklicnih dejavnosti.

Slika 1: Fizioterapija je del zdravljenja

Ali bo osteoartroza vplivala na kakovost bolnikovega življenja?

Kakovost življenja bolnikov z osteoartrozo je slabša, predvsem zaradi bolečin in okorelosti.

Kaj lahko bolniki storijo sami?

Morda bo treba spremeniti življenjski slog – pomembna sta uravnotežena prehrana in gibanje. Prav tako je bistveno, da bolniki ohranjajo stalno telesno težo, saj vsak kilogram odvečne telesne teže pripomore k razvoju te bolezni, posebej na kolenskih sklepih. Naraščanje telesne teže pomeni večjo obremenitev za sklepe. Treba je krepiti mišice, saj močne mišice ohranjajo stabilnost sklepa in delujejo kot močan blažilec mehaničnega stresa, s tem pa zavirajo razvoj bolezni. Svetujemo raztegovalne vaje in 30 minut hoje na dan. Določene pretirane fizične obremenitve pa je včasih treba opustiti, pri obremenitvah bolečega sklepa pa glede na težave uporabljati pomoč (bergle, palice). Jemanje zdravil ni vedno potrebno. Ozaveščeni in aktivni bolniki imajo manj bolečin, redkeje obiskujejo zdravnika, so telesno bolj dejavni in živijo kakovostnejše življenje.

Prispevek je pripravila Vesna Kovačič Grobelšek, dr. med., spec. interne medicine

Vira:

  • 1. Gašperšič N, Ambrožič A. Žepna revmatologija. Ljubljana: Društvo za razvoj revmatologije, 2019.
  • 2. Mitja Košnik; Dušan Štajer; Aleš Blinc; Jadranka Buturović-Ponikvar; Jakob Gubenšek; et al; Interna medicina. 5. izdaja. Ljubljana : Medicinska fakulteta : Slovensko zdravniško društvo : Buča, 2018.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.