Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Diagnosticiranje luskavičnega artritisa

Laboratorijske preiskave

Pri diagnostiki luskavičnega artritisa ni specifičnih laboratorijskih preiskav. S pokazatelji vnetja si lahko pomagamo ugotavljati aktivnost in kroničnost artritisa. Pokazatelji akutnega vnetja so prisotni pri 40 odstotkov bolnikov. Genski zapis HLA B-27 je povezan z luskavičnim artritisom, še posebej s spondilitisom.

Slikovne preiskave

Rentgenski posnetki kažejo tipičen vzorec sprememb, ki jih ne vidimo pri drugih vnetnih artritisih.

Magnetna resonanca (MR) je bolj občutljiva slikovna preiskava kot klasična rentgenska preiskava za odkritje sprememb v sklepnih, obsklepnih in mehkih tkivih. Z MR lahko vidimo tudi vnetje v kostnem mozgu in vnetje na stiku kit s kostjo (entezah) ter sklepih med križnico in medenico (sakroiliakalnih sklepih).

Slika 1: Rentgenski posnetek prizadetega sklepa, označena so mesta sprememb (vir: McQueen, Lassere, Østergaard)

Ultrazvok (UZ) je neinvazivna preiskava, ki jo uporabimo za ugotavljanje sprememb na sklepni površini, obsklepnih strukturah in mehkih tkivih. S pomočjo UZ lahko ugotavljamo tudi aktivnost vnetja.

Postavitev diagnoze

Diagnozo luskavičnega artritisa je preprosto postaviti pri bolniku z luskavico in artritisom, ki ima tipične znake luskavičnega artritisa, vendar je treba upoštevati tudi številne druge dejavnike. Pozorni moramo biti tudi na možnost luskavičnega artritisa brez luskavice. V diagnostičnem postopku si pomagamo tudi s tipičnimi rentgenskimi spremembami.

Obstajajo različna diagnostična merila, ki jih lahko uporabimo le pri bolnikih, ki imajo jasno vnetno skeletnomišično obolenje (periferni artritis, aksialno bolezen ali entezitis).

Diferencialna diagnoza

Pri postavljanju diagnoze luskavičnega artritisa moramo upoštevati možnost prisotnosti drugih, podobno potekajočih bolezni, med katerimi so najpogostejše revmatoidni artritis, reaktivni artritis, artritis ob KVČB, ankilozirajoči spondilitis, urični artritis in osteoartritis.

Prispevek je pripravil prim. doc. dr. Iztok Holc, dr. med., spec. interne medicine in revmatologije.

Viri:

1. Mercieca C, Landewé R, Borg AA. Spondylarthropathies: Pathogenesis and Clinical Features. In: Textbook on Rheumatic Diseases. Ed. Bijlsma JWJ. BMJ Group, 2012, London, First ed., 255-75.
2. Dugados M, Hochberg MC. Why is the concept of spondyloarthropathies important. Best Pract Res Clin Rheumatol 2002;16:495-505.
3. Gossec L, Smolen JS, Gaujoux-Viala C, et al. European League Against Rheumatism recommendations for the management of psoriatic arthritis with pharmacological therapies. Ann Rheum Dis. 2012 Jan;71(1):4-12.
4. Fiona McQueen, Marissa Lassere and Mikkel Østergaard. Psoriatic arthritis fingers. https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Psoriatic_arthritis_fingers_ar1934-1.gif (dostop 15.1.2021)