Luskavica

Luskavica je kronična, vnetna, nenalezljiva bolezen kože, ki prizadene okrog 3 % ljudi. Ocenjujemo, da je v Sloveniji najverjetneje 20 000 do 60 000 oseb s to boleznijo. Najpogosteje zbolevajo mladi odrasli, vendar jo najdemo v vseh starostnih skupinah, imajo jo tudi otroci.

Najpogostejša oblika bolezni je luskavica v plakih (ploščah), pojavi se pri približno 80 % obolelih in je med ljudmi najbolj poznana oblika luskavice. Zanjo so značilne rdeče, srbeče in luščeče kožne spremembe v obliki različno debelih žarišč, največkrat na komolcih in kolenih, lahko pa se pojavijo kjerkoli po koži.

Druge oblike luskavice so manj pogoste in zato tudi manj poznane. Inverzna luskavica prizadene pregibe, gutatna luskavica se pojavlja v obliki kapljicam podobnih žarišč in večkrat nastane po prebolelih okužbah zgornjih dihal. Pustulozno luskavico prepoznamo po gnojnih mehurčkih na dlaneh in podplatih ali po celem telesu. Luskavica se pogosto pojavi tudi na lasišču in jo je v blažjih oblikah včasih težko ločiti od prhljaja.

Slika 1: Luskavica na lasišču

Pogosto luskavica prizadene tudi nohte. Pojavijo se značilne drobne vdolbinice na površini nohta, ki spominja na površino naprstnika. Ena od oblik luskavice nohtov so tako imenovani oljni madeži – rumenkasto rjavo obarvani deli nohtne plošče. V hujših primerih lahko psoriatično obolenje nohta povsem deformira nohtno ploščo, da postane zadebeljena, krušljiva in brez leska. Neredko je vnetno spremenjena tudi koža ob obolelem nohtu. Ljudje te simptome pogosto zamenjujejo z glivično okužbo nohta.

Slika 2: Luskavica lahko prizadene tudi nohte

Ena od manj znanih oblik luskavice je palmoplantarna luskavica, ki jo najdemo po dlaneh in podplatih ter se kaže z zadebeljeno, razpokano in srbečo kožo na teh predelih

Večinoma luskavico najdemo po koži, med 10 in 40 % bolnikov pa zboli za luskavičnim (psoriatičnim) artritisom, kar pomeni, da z luskavico povezano kronično vnetje napade tudi nekatere sklepe.

Kljub stalnemu napredku poznavanja bolezni žal še vedno ne vemo točno, zakaj izbruhne. Predvidevamo, da je za nastanek pomembna genetska predispozicija, saj se bolezen pogosto pojavi pri potomcih obolelih. Za izbruh bolezni pa so navadno potrebni še dodatni dejavniki iz okolja, kot na primer hujši psihični stres, nekatere okužbe, določena zdravila in uživanje alkoholnih pijač.

Prispevek je pripravila Katarina Šmuc Berger, dr. med., specialistka dermatovenerologije.