Plavalne urice za bolnike z astmo

Bolniki z astmo morajo aktivno pristopati k odpravljanju težav z astmo in skrbi za redno telesno dejavnost že od otroštva naprej. Pljuča se namreč razvijajo tja do 20. leta in zato je pomembno, da so otroci in mladina dovolj športno dejavni, saj bodo tako imeli manj zdravstvenih težav v naslednjih življenjskih obdobjih. »Plavanje je zelo primerna dejavnost za bolnike z astmo, saj pripomore k razvoju pljuč in krepi dihalne mišice. Poleg tega na bazenu ni prahu, zrak pa je dovolj topel in vlažen, kar je za astmatike še posebej pomembno. Na februarskih plavalnih uricah za astmatike bomo poudarjali dihalne vaje in udeležence učili še drugih preventivnih ukrepov,« je povedal dr. Milan Hosta, vodja programa Astma in šport.

»Kot del Sandoza, ki je med vodilnimi farmacevtskimi družbami s ponudbo visoko kakovostnih generičnih izdelkov za zdravljenje težav dihalnega sistema, se zavedamo, da je aktivno obvladovanje astme izjemno pomembno, predvsem pri najmlajših. Zato že vrsto let sodelujemo in soustvarjamo projekt Astma in Šport, ki ob potrebnem zdravljenju z zdravili zagovarja redno telesno aktivnost bolnikov z astmo. Podprli smo že tradicionalne dobrodelne kolesarske spinninge, kjer je vedno prisotna tudi naša ekipa kolesarjev, sodelujemo pri aktivnostih ob svetovnem dnevu astme, z Markom Balohom smo zasnovali kolesarski maraton »Za boljši dih«, ki bo letos potekal že petič, omogočamo tudi mesec plavanja in počitnice v Pacugu za otroke z astmo,« je povedal Marjan Novak, v.d. direktorja Korporativnega komuniciranja v Leku, članu skupine Sandoz.

Število obolelih z astmo narašča

Po podatkih raziskav Bolnišnice Golnik je v Sloveniji okoli 10 odstotkov ljudi z astmo oz. sovpadajočo simptomatiko dihalnih težav. Od tega jih je večina občutljivih na napor. Astma je tudi glavni vzrok za hospitalizacijo otrok v svetu in eden najpogostejših razlogov za šolsko odsotnost. Na Nizozemskem letni strošek za bolnika z astmo na primer znaša skoraj 500 evrov, pri hospitalizaciji pa se poveča na okoli 2.000 evrov, zato strokovnjaki pričakujejo, da se bodo stroški bolezni v bližnji prihodnosti povečali za 60 odstotkov. Celotni stroški zdravljenja astme strmo naraščajo in sedaj že presegajo 17,7 milijard evrov letno. Astma zmanjšuje produktivnost, saj več kot polovico stroškov bolezni predstavljajo dnevi, ko so ljudje, ki trpijo za astmo, zaradi bolezni odsotni na delovnem mestu.

»Astma je najpogostejša kronična bolezen otrok v državah z zahodnim načinom življenja. V Sloveniji ima astmo približno 14 odstotkov šolskih otrok. Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti. Zbolimo lahko kadarkoli, najpogosteje pa se bolezen pojavi v otroštvu. Bolezenski znaki so kašelj, težko in hitro dihanje, tiščanje v prsih, piskanje v prsih, slaba telesna zmogljivost ali občutek težkega dihanja ob telesnem naporu. Astme ne moremo povsem pozdraviti, vendar jo lahko uspešno nadzorujemo s spremembami v bivalnem okolju in ustreznim zdravljenjem. Cilj zdravljenja je popoln nadzor nad boleznijo in odsotnost kakršnekoli oviranosti otroka zaradi bolezni. Takšen cilj je z ustreznim zdravljenjem dosegljiv,« je poudaril Uroš Krivec, dr. med., vodja Službe za pljučne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.

Aktivno in zdravo življenje bolnikov z astmo je izjemno pomembno. Astma namreč ne sme biti ovira, ki bi onemogočala aktivno ukvarjanje s športnimi in drugimi dejavnostmi. S tem se strinjajo tudi v Leku, članu skupine Sandoz. »Danes še vedno obstaja dokaj majhna izbira generičnih zdravil za zdravljenje astme in drugih težav dihalnega sistema. Zato je delo Sandoza na tem področju tako zelo pomembno. Sandoz na osnovi dolgoletnih izkušenj nudi bolnikom občutno izboljšanje kakovosti življenja s tehnološko zahtevnimi izdelki, kot so npr. inhalatorji. V okviru Sandoza deluje tudi ameriška farmacevtska družba Oriel Therapeutics, ki se ukvarja z razvijanjem in proizvodnjo zdravil in medicinskih pripomočkov za zdravljenje težav dihalnega sistema, s čimer smo razširili nabor izdelkov in tudi bazo znanja za nadaljnji razvoj. S tem bomo bolnikom lahko še povečali dostop do visoko kakovostnih in cenovno ugodnejših zdravil za zdravljenje te vse bolj razširjene bolezni,« je dodal Marjan Novak.