Lek eden najmočnejših centrov razvoja v Sloveniji

Lekov razvojni center v Ljubljani predstavlja enega ključnih globalnih razvojnih centrov v Sandozu, saj izvaja približno četrtino vseh globalnih razvojnih aktivnosti. Število razvojnih projektov v Leku od leta 2002 stalno narašča – trenutno v razvojnem centru teče več kot 200 projektov v različnih razvojnih fazah. Raslo je tudi število patentnih prijav, saj se je v zadnjih desetih letih povečalo za petkrat. Da je Lek pomemben del globalne Sandozove razvojno-raziskovalne mreže, dokazujejo tudi vlaganja lastnika. Novartis je namreč od leta 2003 do danes v Slovenijo vložil okrog 900 milijonov evrov. Od tega je bila skoraj polovica sredstev namenjenih vlaganjem v razvoj in raziskave.

V Leku v razvoju in raziskavah dela 471 sodelavcev, od tega je 113 doktorjev znanosti in 29 magistrov znanosti. Lekova razvojno raziskovalna dejavnost je razdeljena na področje klasičnih generičnih zdravil (Sandozov Razvojni center Slovenija v Ljubljani), kjer dela okoli 300 sodelavcev, in podobnih bioloških zdravil (Razvojni center biofarmacevtike v Mengšu), kjer dela okoli 150 sodelavcev, nekaj sodelavcev v razvoju pa dela na področju antiinfektivov.

Predlogi ukrepov za spodbujanje inovativnosti v Sloveniji

Farmacevtska družba Lek, član skupine Sandoz, že od nekdaj tesno sodeluje s slovenskimi univerzami in raziskovalnimi inštituti na področju raziskav in razvoja. Lekova vpetost v globalno famacevtsko družbo ponuja odlično priložnost slovenskim strokovnjakom za delo z najsodobnejšo tehnologijo, nenehno izobraževanje ter plemenitenje znanja in izkušenj s sodelovanjem pri različnih mednarodnih projektih.

“Lek je že od nekdaj pomemben partner slovenske znanosti. Po današnjem obisku razvojnega centra in pogovoru z Lekovimi strokovnjaki sem prepričan, da bo tako tudi v prihodnje. Predlogi ukrepov za spodbujanje inovacij, ki so mi jih predstavili, so premišljeni in temeljijo na izkušnjah, zato upam, da jim bodo tudi snovalci Nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa prisluhnili,” je poudaril rektor ljubljanske univerze prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik.

Med ukrepi za spodbujanje inovacij so v Leku med drugim predlagali davčne olajšave, in sicer za vlaganje v raziskave in razvoj ter za dohodke iz naslova inovacijskih dohodkov, portal inovativnosti za spodbujanje kulture inovativnosti, ustanovitev Nacionalnega inštituta za biomedicino in biotehnologijo, financiranje zaposlitve raziskovalcev v akademski sferi, ki bi se ukvarjali predvsem z industrijskimi raziskavami, ureditev statusa mladi raziskovalec ne glede na pravno obliko sodelovanja z delodajalcem, subvencioniranje stroškov za vlaganje prijav ter izobraževanje kadrov s področja industrijske biotehnologije.

“V Leku smo prepričani, da sta razvoj in inovativnost gonilo napredka v gospodarstvu in družbi kot celoti. To dokazujemo s stalnim vlaganjem v krepitev naših razvojno-raziskovalnih dejavnosti in s skoraj 500 sodelavci, ki delajo na tem področju. Snovanje Nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa je za Slovenijo zelo pomembno in želimo prispevati tudi svoje predloge. Le s tesnim sodelovanje gospodarstva z izkušnjami iz prakse in znanosti bomo lahko dobili resnično kakovosten program, ki bo dosegel svoj cilj in Slovenijo preoblikoval v družbo inovativnosti,” je poudaril dr. Josef Egerbacher, direktor Lekovega Razvojnega centra Slovenija.

Sodelovanje Leka in Univerze v Ljubljani

Farmacevtska družba Lek, član skupine Sandoz, že od nekdaj tesno sodeluje s slovenskimi univerzami in raziskovalnimi inštituti na področju raziskav in razvoja. V okviru Univerze v Ljubljani pri različnih projektih sodelujejo večinoma s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakulteto za farmacijo. Sodelovanje poteka tudi v obliki opravljanja doktorskih in diplomskih del v Leku z mentorstvom ali somentorstvom habilitiranih Lekovih raziskovalcev ter sodelovanja v komisijah za zagovor doktorskih in diplomskih del. Lekovi strokovnjaki pa opravljajo tudi ekspertne recenzije za Univerzitetno Službo za raziskave, razvoj in intelektualno lastnino ter recenzije člankov v znanstvenih revijah.

V Leku vidijo kar nekaj možnosti za okrepitev sodelovanja z univerzo, ki so jih predstavili rektorju. Univerza lahko na primer zaposli izkušene habilitirane raziskovalce, ki ne bodo vključeni v pedagoški proces, za delo na industrijskih projektih. Možno je tudi aktivno sodelovanje habilitiranih Lekovih raziskovalcev v pedagoškem procesu na podiplomskem študiju in ponudba izbranih študijskih vsebin, ki jih univerza ne more sama zagotoviti – npr. industrijska farmacevtska kemija, industrijska organska sinteza.