Inovator leta 2002

S podelitvijo priznanja slovenski innovator leta želi zbornica spodbuditi inovacijsko dejavnost v Sloveniji, kar povečuje konkurenčno sposobnost gospodarstva in istočasno javno spodbuja in predstavlja ustvarjalnost mnogih strokovnih kadrov – inovatorjev.

Osnova za pridobivanje rekombinantnih proteinov za humano terapijo (biofarmacevtikov) je obvladovanje sklopa tehnologij, ki zajema rekombinantno DNK-tehnologijo, biosintezo in izolacijo, vse stopnje pa morajo biti podprte tudi z vrhunsko analitiko. Naravni človeški gen je potrebno prilagoditi na genetskem nivoju, da je možna ekonomična produkcija po prenosu gena v bakterijo Escherichia coli. Poleg bakterij in nekaterih vrst kvasovk so najbolj aktualne sesalske celice, še posebej za produkcijo bolj kompleksnih proteinov. Pri vseh rekombinantnih proteinih za humano terapijo pa je potrebno razviti tehnologije pridobivanja, ki so ekonomične in zagotavljajo konkurenčno prednost na trgu tudi za daljše obdobje. Obvladovanje produkcije biofarmacevtikov, ki jim je že potekla patentna zaščita, je še poseben strokovni in poslovni izziv, kjer so inovativne rešitve še posebej zaželene.

Med zelo aktualne biofarmacevtike uvrščamo filgrastim in eritropoetin, ki predstavljata tržno zelo pomembno področje biofarmacevtikov, predvsem na področju onkologije in hematologije. Moderne terapije si brez omenjenih zdravil sploh ne moremo več predstavljati. Obvladovanje tehnologij pridobivanja teh in tudi ostalih biofarmacevtikov predstavlja osnovo za vstop na najzahtevnejše trge, ker omogoča premagovanje vstopnih barier na področju tehnologij, patentne zaščite in registracije. S svojim inovativnim pristopom ter metodološko k cilju usmerjenim raziskovanjem je dr. Viktor Menart v krogu svoje skupine ter širše v sodelovanju s Kemijskim inštitutom zaslužen za razvoj inovativne tehnologije za pridobivanje enega izmed rekombinantnih proteinov.

Mag. Simona Jevševar, ki v Leku dela na področju genetike in fermentacije, je s svojim delom pri konstrukciji seva prispevala rešitve pri uspešni prilagoditvi gena za visoko ekspresijo želene oblike rekombinantnega proteina. Pomemben del izvirnih rešitev je prispevala tudi pri inovativnem načinu biosinteze, s katero pridobivamo osnovni (izhodiščni) material v takšni obliki, ki nam omogoča nov način izolacije.

Na področju izolacije je bistveno prispevala dr. Vladimira Gaberc – Porekar, ki je zaposlena na Kemijskem inštitutu in v okviru različnih projektov že daljše obdobje sodeluje z Lekom. V zadnjih letih je intenzivno sodelovala z Lekovo ekipo na razvojnem projektu, kjer je s svojimi izvirnimi rešitvami tudi pomembno prispevala k celotni inovativni tehnologiji produkcije rekombinantnega proteina.