Žarko Vrezec - Naravoslovna ilustracija
»Ko izgradiš svoj likovni jezik, ugotoviš, da konec koncev vse izvira iz Zemlje, iz narave in takrat je dobro, da poiščeš ta prvinski, elementarni stik z naravo, to pomeni tudi stik z življenjem samim.«
Žarko Vrezec
Od 5. 2. 2019 do 3. 3. 2019
Naravoslovne ilustracije ali Kabinet čudes
Prva letošnja razstava v Galeriji Lek je v znamenju Žarka Vrezca, akademskega slikarja, ki se predstavlja z naravoslovnimi ilustracijami. Blažka Müller, voditeljica večera, je na začetku dejala, da jo njegove ilustracije spominjajo na zgodbo iz Kabineta čudes. V knjižnem in tudi filmskem delu o dveh otrocih se v prirodoslovnem muzeju prepletejo različne zgodbe, v različnih časovnih obdobjih. Rdeča nit njune dogodivščine pa je spoznavanje sveta.
Odprtje razstave je glasbeno pospremil Staš Planinšek, ki je z melodičnimi in ritmičnimi tolkali ponazoril glasbene motive, zvoke iz narave, in jih oblikoval v celovite koncertne skladbe. Izvedel je dela Emmanuela Sejourna Čebela, Caseyja Cangelosija Meditacija in Sonet žalujoče golobice Christopherja Deana. Staš Planinšek končuje študij tolkal na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, udeležil se je že mnogih mednarodnih in domačih tekmovanj. Leta 2018 je s Pihalnim orkestrom KGBL nastopil kot solist s koncertom za tolkala skladateljice Jennifer Higdon. Vsekakor je bil glasbeni program v sozvočju z natančnimi in hkrati domišljije polnimi ilustracijami živalskega kraljestva Žarka Vrezca.
»Vesela sem, da začenjamo z razstavo avtorja, s katerim nas povezuje nekaj pomembnega. Kot je dejal umetnik, vse izhaja iz narave; v naravi najdemo navdih, znanje in zdravje,« je poudarila Katarina Klemenc, direktorica Korporativnega komuniciranja v Leku. Iztok Premrov, umetnostni kritik in kurator razstav v Galeriji Lek, se je v pogovoru z Žarkom Vrezcem dotaknil njegove bogate slikarske poti. V zrelem obdobju svoje likovne ustvarjalnosti, potem ko je v slikarstvu zgradil popolnoma samosvojo govorico abstraktnih oblik in struktur, se je odločil še za vzporedno likovno zvrst – naravoslovno ilustracijo. Tej zanimivi odločitvi sta botrovali dve dejstvi. Prvo je prispeval njegov sin, ki se je odločil, da postane biolog in zoolog, ter ga spodbudil k ustvarjanju naravoslovnih ilustracij za svoje potrebe, drugo pa je praktično že od začetkov ustvarjanja tlelo v Vrežčevi ustvarjalni duši – odnos do narave, ki se je z leti ustvarjanja še poglobil. Na tem področju je s svojim aktivnim ilustratorskim delovanjem odprl marsikatero novo poglavje, saj v slovenskem sodobnem strokovnem svetu ta ilustratorska zvrst še ni imela posebne širine.
»Ko izgradiš svoj likovni jezik, ugotoviš, da konec koncev vse izvira iz Zemlje, iz narave, in takrat je dobro, da poiščeš ta prvinski, elementarni stik z naravo, to pomeni tudi stik z življenjem samim,« pravi Žarko Vrezec. Najbolj ga je pritegnila entomologija, skrivnostni svet žuželk, ki ni nikoli do kraja raziskan in razumljen. Ena izmed temeljnih vrednot naravoslovne ilustracije je verodostojnost upodobljenega drobnega živega bitja, metulja, hrošča, muhe. Prepričljivost njihovega videza temelji seveda na živosti naslikane podobe. Zanimiva je Vrežčeva misel, da ga pri žuželkah najbolj fascinira to, da vse morfološke senzacije, ki jih mi občudujemo pri teh drobnih bitjih, niso zaradi lepšega, ampak so vse v vlogi njihovih strategij preživetja, prehranjevalnih ali paritvenih »navad«. Od tod izvirajo najrazličnejši vzorci, barve, barvne lise, prelivi, drobne ali večje spremembe med samci in samicami iste vrste, na katere mora biti pozoren ilustrator, če želi doseči verodostojno podobo živega organizma določene žuželke. Žarko Vrezec ima na voljo seveda vsa likovna sredstva za to čvrsto in nezmotljivo risbo, barve, predvsem pa trdno sposobnost risanja po naravi.
Eden izmed njegovih likovnih ciljev je doseči idealno podobo narisanega živega bitja, ki po svoje izraža vse njegove bistvene značilnosti. Slikar se pri tem gotovo ravna po pravilu, da pri žuželkah »ni nič zaradi nas«, ampak da tudi pri njih narava kaže le resnico o sami sebi. In to resnico nam Žarko Vrezec poskuša predstaviti s svojimi ilustracijami kar najbolj prepričljivo.
Kot je v Galeriji Lek že v navadi, so na odprtje razstave prišli številni zvesti obiskovalci, Iztok Premrov pa je poudaril, da na odprtju že dolgo ni videl toliko akademikov. Razstava bo na ogled do 3. marca. Vabljeni in dobrodošli.
Žarko Vrezec je bil rojen 18. avgusta 1950 v Ljubljani. Končal je Šolo za oblikovanje v Ljubljani (1965–1969), nato je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1970–1974).
Razstavljal je na 140 samostojnih in več kot 500 skupinskih razstavah, na razstavah slovenske umetnosti in na mednarodnih razstavah doma ter na tujem: v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Madžarski, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Španiji, Franciji, Veliki Britaniji, Belgiji, Liechtensteinu, Švici, Nemčiji, Poljski, Češki, Danski, Litvi, Švedski, Turčiji, Izraelu, Združenih arabskih emiratih, Egiptu, Kanadi, ZDA, na Kubi in v Panami.
Prejel je 32 državnih in mednarodnih nagrad za slikarstvo.
Samostojne razstave (ilustracije):
2004 – Galerija »Sončnica«, Ljubljana
2005 – Kraška galerija/Galleria Carsica, Repen (I)
2008 – Galerija Šivčeva hiša, Radovljica
2009 – Galerija Murska Sobota
2010 – Galerija Cankarjevega doma, Vrhnika
2010 – Grad Podsreda
2010 – Galerija Kosove graščine, Jesenice
2010 – Razstavišče Nikolaja Pirnata, grad Gewerkenegg, Idrija
2011 – Galerija Mestne hiše, Kranj
2011 – Muzejska hiša Menačenkova domačija, Domžale
2011 – Muzej premogovništva, Razstavišče Barbara, Velenje
2011 – Galerija na gradu, Grad na Goričkem
2012 – Galerija Kambič, Metlika
2013 – Galerija Herman Pečarič, Piran
2015 – Informacijsko središče TNP, Dom Trenta
2015 – Galerija Mozirje
Skupinske razstave (ilustracije)
2004 – 6. slovenski bienale ilustracije »Podoba knjige, knjiga podob«, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
2006 – 7. slovenski bienale ilustracije »Podoba knjige, knjiga podob«, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
2008 – 8. slovenski bienale ilustracije »Podoba knjige, knjiga podob«, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
2009 – 45. Zlatno pero Beograda, 10. Međunarodni bijenale ilustracije, Umetnički paviljon »Cvijeta Zuzorić«, Beograd (Užice, Trstenik, Čačak, Sombor, Subotica, Prijepolje)
2010 – 9. slovenski bienale ilustracije »Podoba knjige, knjiga podob«, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
2011 – 46. Zlatno pero Beograda, 11. Međunarodni bijenale ilustracije, Umetnički paviljon »Cvijeta Zuzorić«, Beograd (Niš, Užice, Čačak, Sombor)
2012 – 10. slovenski bienale ilustracije, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
2013 – 47. Zlatno pero Beograda, 12. Međunarodni bijenale ilustracije, Umetnički paviljon »Cvijeta Zuzorić«, Beograd
2014/2016 – »Lirika črte«, Iz likovnih zbirk muzejev na Gorenjskem, Galerija Loškega muzeja, Škofja Loka (Kamnik, Jesenice, Ljubljana, Radovljica, Tržič, Kranj, Ajdovščina, Slovenska Bistrica)
2014 – 11. slovenski bienale ilustracije, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
2016 – Razstava originalnih ilustracij ob 40-letnici Galerije Šivčeva hiša, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica
2016 – 12. slovenski bienale ilustracije, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
2017 – »Bilo je nekoč …«, Razstava ilustratorjev ZDSLU, Mestni muzej Idrija, Razstavišče Nikolaja Pirnata, grad Gewerkenegg, Idrija
2017 – 49. Zlatno pero Beograda, 14. Međunarodni bijenale ilustracije, Galerija »Progres«, Beograd
2018 – »Ilustracija kot podoba preteklosti«, Razstava sekcije ilustratorjev ZDSLU, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Miheličeva galerija, Ptuj
2018 – »Navdihujoča racionalnost«, Kratek pregled razvoja znanstvene ilustracije na Slovenskem, Galerija Vodnikove domačije Šiška, Ljubljana
Nagrade za ilustracijo:
2004 – priznanje »Hinka Smrekarja« na 6. slovenskem bienalu ilustracije, Ljubljana
2008 – plaketa »Hinka Smrekarja« na 8. slovenskem bienalu ilustracije, Ljubljana
2010 – posebna pohvala na 9. slovenskem bienalu ilustracije, Ljubljana