Lekovci razstavljajo
Lepo je biti obkrožen z množico obiskovalcev na otvoritvi razstave, doživeti njihovo zanimanje, veselje, toplo podporo. Morda se ustvarjanje, dokler ga “ne postavimo na ogled”, v primerjavi s siceršnjim delom kdaj zdi bolj samotno, a ljudje so prisotni ne le na koncu kot gledalci, so del ustvarjanja že v celem procesu - kot navdih, kot vir idej, včasih kot modeli, kot sodelavci, kot prvi vzpodbujevalci in tudi kritiki.
Od 4. 6. 2019 do 1. 9. 2019
S pesmijo Slovenec sem je Komorni moški zbor Lek ustvaril slovesno razpoloženje na odprtju razstave Lekovci razstavljajo v Galeriji Lek. Povezovalka večera, Blažka Müller Pograjc, je v uvodnem nagovoru, ki ga je spremljala polna avla hvaležnih obiskovalcev galerije, predstavila nekaj uspehov zbora, ki so jih pevci pod vodstvom dirigenta Milivoja Šurbka dosegli doma in v tujini, npr. v Kanadi in ZDA, ter za svoje doživete nastope prejeli vrsto strokovnih priznanj.
Na kratko je predstavila tudi zasnovo razstave Lekovci razstavljajo, ki je nastala na podlagi razpisa, s katerim so bili k razstavljanju svojih del povabljeni tako zaposleni kot upokojeni sodelavci. Na razpis se je prijavilo enajst ljubiteljskih ustvarjalcev, ki po strokovnem izboru sodelujejo z dvema deloma. Pred samo predstavitvijo avtorjev in njihovih del – med katerimi sicer prevladujejo pokrajine in tihožitja, a so med njimi tokrat tudi izrazne fotografije – so pevci zapeli lirično Teče mi vodica.
Kustos razstave, likovni kritik Iztok Premrov, je pred strokovno predstavitvijo razstave »na oder« povabil vse sodelujoče likovne ustvarjalce in občinstvo jih je nagradilo z bučnim aplavzom. Kustosova osnovna misel je bila, da razstava kaže res izjemno širino oziroma raznolikost likovnih iskanj, ki se jim v svojem prostem času posvečajo sodelujoči ljubiteljski ustvarjalci. Premrov je pohvalil njihovo »korajžno« odločitev, da v Galeriji Lek kolegom prikažejo svoja dela in delijo svoje vtise ter likovna dognanja z vsemi obiskovalci galerije. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da so bili sodelujoči avtorji izredno zadovoljni s skrbno zasnovano postavitvijo svojih tako različnih del in z njihovo predstavitvijo v katalogu. Ob koncu jim je še enkrat čestital ter jim zaželel veliko navdiha in ustvarjalnih spodbud v prihodnosti.
K besedi je povabil predstavnico in predstavnika razstavljavcev in ju prosil za mnenje o likovni razstavi in vsem, kar jo spremlja. Nekoliko širše sta se po odprtju odzvala še s pisnima prispevkoma, ki ju objavljamo v celoti. Olga Lipič: »Hvaležna sem za priložnost razstavljati v pravi galeriji in sodelovati s profesionalnim kustosom. Prav neverjetno se zdi, kako je Iztoku Premrovu uspelo naša zelo raznolika dela razvrstiti tako, da je zasijalo vsako posebej, obenem pa skupaj delujejo kot ubrana celota.
Lepo je biti obkrožen z množico obiskovalcev na odprtju razstave, doživeti njihovo zanimanje, veselje, toplo podporo. Morda se ustvarjanje, dokler ga “ne postavimo na ogled”, v primerjavi s siceršnjim delom kdaj zdi bolj samotno, a ljudje so prisotni ne le na koncu kot gledalci, ampak so del ustvarjanja v celem procesu – kot navdih, vir idej, včasih kot modeli, sodelavci, kot prvi spodbujevalci in tudi kritiki.
Včasih se vprašam, kaj me žene, zakaj želim ustvarjati. Opažam, da odkar oblikujem vizualne podobe, bolj intenzivno zaznavam okolje – svetlobo, podobe, barve – in sem še bolj v stiku z notranjim svetom doživetij. V procesu ustvarjanja se mi poleg užitka ob lepem sprožajo nova občutja in misli o sebi, odnosih in svetu.
Želim si, da bi nekaj podobnega doživeli tudi gledalci, kadar jim uspe vzeti si čas, da v miru zrejo v ustvarjene podobe ali se pogovarjajo o njih.
Zato je prav imenitno, da bodo naša dela na ogled vsem lekovcem in obiskovalcem še celo poletje.«
Borut Dežman: »Ne ponudi se vsak dan priložnost razstaviti svoja dela v galeriji skupaj z drugimi avtorji. Ko sem se prijavil na razpis, nisem imel velikih pričakovanj, saj nisem še nikoli ničesar razstavil. Razen ene same fotografije v Ravnikarjevi galeriji pred kratkim.
Ko sem dobil obvestilo, da sta dve moji deli od treh, ki sem jih poslal, izbrani, me je zadelo, da gre zares. Potem pa sem videl in v roke dobil še katalog razstave. Imeniten katalog. Že sam po sebi vreden ogleda. Lep in oblikovno dovršen. In v njem sta reprodukciji tudi mojih slik. Velikokrat celo muzeji nimajo takih katalogov. Kar koža se mi je naježila.
Razstava je zdaj odprta in slike so na ogled. Lepo razporejene delujejo kot razstava v celoti, lahko pa si nemoteno ogledamo vsako posamezno.
Razstava vredna ogleda. Oglejte si jo. Dajte!«
Program Komornega moškega zbora Lek je bil ob tem odprtju nekoliko obsežnejši. Sledil je venček narodnih, nastop pa so pevci sklenili z udarno Rombergovo pesmijo Pij, pij, pij.
Voditeljica večera je vse povabila k ogledu razstavljenih del in h klepetu z ustvarjalci ob kozarčku penine, primerni za to slovesno priložnost.