Gregor Pratneker: V naravo
"Vidi se, da slikarja privlači igra svetlobe, pršenje žarkov, ki prodirajo skozi drevesa in se prebijajo v ospredje podobe. Vizualno bogastvo njegovih slik se s tem nenehno stopnjuje." Iztok Premrov
Od 5. 6. 2018 do 2. 9. 2018
Od Grand Palaisa v Parizu do Galerije Lek – in kljub temu je umetnik Gregor Pratneker, rojen 1973 v Mariboru, predvsem eno: skromen. Svoj navdih najde v neokrnjeni naravi.
Tudi obiskovalci odprtja razstave v torek, 5. junija, so si o tem lahko ustvarili lastno predstavo. Njegove oljne slike, nekatere zelo velike, ponujajo neizmerno bogastvo čarobnih oblik, svetlobnih učinkov, svetljenj in utripanj.
Tudi glasbeni večer
Rahločuten in hkrati mogočen glasbeni okvir so oblikovali priznani glasbeniki Nataša Zupan, sopranistka, klarinetist Andrej Zupan in Nejc Lavrenčič na klavirju. Skladbe Bojana Glavine so v njihovi izvedbi zazvenele v svoji polnosti: Čuj pesem deževja, Noč-Jasnina in Seneni voz.
Skozi večer je obiskovalce na svoj očarljivi način vodila Blažka Müller Pograjc. Izkušeni likovni kritik in novinar Iztok Premrov, ki je v Galeriji Lek pripravil že 101 razstavo, umetnost Gregorja Pratnekerja opisuje takole:
„Neokrnjena narava slikarjem še danes ponuja v navdih neizmerno bogastvo magičnih oblik in barv, svetlobnih učinkov, svetljenj in utripanj. Iz umetniškega občudovanja tega bogastva se je pred stoletji izoblikoval eden izmed temeljnih slikarskih motivov – pejsaž ali pokrajina, s katero umetniki opredeljujejo tudi svoj odnos do sveta. Krajinska tematika torej umetnikom ponuja vrsto različnih izraznih možnosti in mnogi slikarji jo še naprej gojijo z vso skrbjo in umetniško močjo.
Duhovne in simbolne vrednote
Morda je ob razmišljanju o sodobni krajinski tematiki dobro opomniti tudi na duhovne in simbolne vrednote tega, kar izvira iz narave. Te so se v davni preteklosti izoblikovale v civilizacijah, ki pa so izginile. Gozd je bil po verovanju starih ljudstev posvečen prostor, Kelti so mu pripisovali vlogo svetišča. Drevo samo po sebi pa je od nekdaj predstavljalo simbol življenja, ki se nenehno razvija in pne proti nebu. Hkrati drevo predstavlja posebno zvezo med nebom in zemljo. S svojimi koreninami sega globoko v zemljo, kjer išče zase potrebno vodo, z vejami pa se steguje proti nebu, proti svetlobi, proti soncu. Listnata drevesa so zaradi svojih cikličnih sprememb dobila značaj kozmičnega, ena. Spomladi ozelenijo, nato odcvetijo, izgubijo listje, enačili so jih s spremembami v vesolju in so tudi prispodoba večnega boja življenja s smrtjo.
Iskreno navdušenje nad naravo
Naslikane pokrajine Gregorja Pratnekerja so prizorišča, s katerimi slikar izraža svoje iskreno navdušenje nad naravo, in s tem dobiva zadoščenje ter izpolnitev svojih umetniških ciljev, tako vizualnih kot notranjih, duševnih. Tudi njemu narava pomeni neko svetišče. »Sam se pogosto gibljem po naravi, tedensko se sprehodim po Pohorju, uživam v njegovih gozdovih, se sprostim in potem se mi prikaže motiv, ki se mi zdi dovolj zanimiv za upodobitev na slikarskem platnu. Ampak, manj kot iščem določeni motiv, bolje je. Priti mora sam od sebe!« Slikar razlaga, da vijuga skozi pokrajino in pri tem ne zajema le trenutnega, ampak celoten proces dojemanja oblik, elementov in dogodkov, ki se gibljejo in spreminjajo v času, in nato poskuša vse to opisati na svojih slikah.
Najmočnejše orodje: barva
Njegove pokrajine preveva nekakšen temeljni nemir, čeprav so motivi tudi zadržani in uravnoteženi, se v njih pojavlja gibanje, kipenje, nihanje, kroženje, skratka vse to, kar ima skupni imenovalec v življenju. Pogosto se v njegovih pejsažih pojavijo ljudje, naključni sprehajalci in občudovalci naravnih lepot in doživetij. Včasih so prispodoba njega samega. Jasno je, da slikarju učinkovito služi njegovo najmočnejše orodje – barva, z njeno pomočjo podobam lahko vdahne živ in živahen videz ter jih obogati s svojimi trenutnimi občutenji.
Vizualno bogastvo se nenehno povečuje
Gregor Pratneker se poskuša izražati s preprostimi in preizkušenimi slikarskimi prijemi. Pri slikarstvu si pomaga z izkušnjami realističnega, pa tudi impresionističnega izročila v slikarstvu. Njegov cilj je v pokrajini odkriti nekaj, kar prevzame pogled, in to upodobiti z jasnimi potezami lastne slikarske govorice. Vse, kar se dogaja v tem procesu nastajanja slike, poskuša izpeljati spontano in doživeto. Pomembno je, da ima v rokah veščino dobrega in prepričljivega slikarja. Motivika mu prihaja sama po sebi, slikar jo izraža v neprekinjenem loku in to ohranja njegove podobe žive ter doživete. Iskren odnos do narave, izkazano navdušenje nad njenim spreminjanjem ga pelje od podobe do podobe in tako se tudi krepi njegova izrazna učinkovitost. Izredno zanimive so njegove podobe, ki se ponašajo z atmosferičnim videzom. V pokrajini sami, na primer v gozdu, poskuša ponazoriti meglice, pršenje dežnih kapelj, ki sliko razostrijo, napravijo motno. Vidi se, da slikarja privlači igra svetlobe, pršenje žarkov, ki prodirajo skozi drevesa in se prebijajo v ospredje podobe. Vizualno bogastvo njegovih slik se s tem nenehno stopnjuje.“
Gregor Pratneker
Gregor Pratneker je bil rojen leta 1973. Študiral je na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru pri profesoricah Marjeti Ciglenečki in Ani Krašna. 2006 je diplomiral z nalogo Slikarske vedute Maribora. Med letoma 2007 in 2012 je opravil podiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in magistriral z nalogo Abstrahiranje in deformacija oblik v mojem slikarstvu. Leta 2015 je prvič sodeloval na znamenitem Salonu pariških umetnikov v Grand Palais v Parizu; nanj so ga povabili tudi letos. Živi in ustvarja v Mariboru.
Izbor samostojnih razstav
»Slikarske vedute Maribora«, Galerija Media Nox, Maribor, 2006.
»Slike cerkva Maribora in okolice«, Razstavni salon Rotovž, Maribor, 2007.
»Vedute cerkva in Sveto pismo«, Galerija Ars Sacra, Maribor, 2009.
»Slovenske vedute«, Galerija A. Trstenjaka, Ljutomer, 2009.
»Esenca gozdne krajine«, Galerija Mihelič, Ptuj, 2011.
»Landschaften«, Galerija Merkur, Gradec, Avstrija, 2012.
»Krajine«, Galerija ArtB, Maribor, 2013.
»Zasnežene krajine«, Galerija Instituta »Jožef Štefan«, Ljubljana, 2013.
»Podobe«, Galerija Insula, Izola, 2014.
»Človek v krajini«, Galerija gradu Negova, Negova, 2014.
»Počitek ob jezeru«, Galerija Finžgar, Ljubljana, 2015.
»Človek v naravi, narava v človeku«, Galerija Ana, Rogaška Slatina, 2015.
»MB v VŽ«, Galerijski center Varaždin, Hrvaška, 2016.
»Svetloba v krajini«, Galerija Kosovelov dom, Sežana, Slovenija, 2016.
»Sreča v naravi«, Galerija gradu Sevnica, Sevnica, 2016.
»Svetloba, veter in nebo«, Galerija MMC KIBLA, Maribor, 2017.
»Pot, ki je vodila k reki«, Galerija Epeka, Maribor, 2018.
Skupinske razstave
S slikami je sodeloval na več kot dvajsetih skupinskih razstavah doma in v tujini. Udeležil se je številnih likovnih kolonij.
Nagrade in priznanja
Nagrada za likovno tehniko, »Grand prix International Italia«, Salon Specchi, Messina, Italija, 2009.
Odkupna nagrada, »Bienale malega formata«, Galerija A. Trstenjaka, Ljutomer, 2010.
Nagrada eko Drava, »Eko Drava«, Vodni stolp, Maribor, 2011.
Prva nagrada, »Majski salon 2013«, Galerija hale Sonet, Ljubljana, 2013.
Nagrada DLUM, »Razstava DLUM«, Salon Rotovž, Maribor, 2013.
Prva nagrada, »Muze«, Ambienti, Mesec oblikovanja, Ljubljana, 2014.