Catherina Zavodnik - slike in grafike

Slikarstvo, grafika, fotografija, kiparstvo in poezija

»Lepo pozdravljeni v Galeriji Lek, kjer danes vabimo v vznemirljivi svet likovnih podob svojevrstne ženske občutljivosti umetnice, ki se ukvarja s slikarstvom, grafiko, fotografijo, kiparstvom in poezijo. Dober večer vam želim na odprtju razstave akademske slikarke Catherine Zavodnik,« je v torek, 5. septembra, odprla razstavo voditeljica Blažka Müller Pograjc. 

Po prvi skladbi je voditeljica predstavila kitaristko Majo Vrbnjak.

Maja Vrbnjak je z odliko zaključila diplomski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Trenutno končuje magistrski študij kitare. Hkrati se izpopolnjuje na Dunaju. Redno obiskuje kitarske festivale v Sloveniji in tujini. Je redna članica kitarskega kvarteta Muliers, s katerim je v letu 2016 dosegla 1. mesto in 1. nagrado na mednarodnem tekmovanju v Krškem ter redna članica duo Claro. Kot solistka in članica komornih skupin koncertira doma in v tujini.

Iztok Premrov in Catherina Zavodnik

Maja Vrbnjak

Iztok Premrov predstavlja umetnico

Slike velikega formata v Galeriji Lek

Svojevrstna ženska občutljivost

V sproščenem pogovoru sta se umetnica Catherina Zavodnik in Iztok Premrov pogovarjala o različnih tehnikah njenega ustvarjanja. O razstavi in ustvarjanju umetnice je umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov v zloženki k razstavi zapisal: »Likovna ustvarjalnost Catherine Zavodnik je prežeta s svojevrstno žensko občutljivostjo. Pogosto jo zaznamujeta poetičnost in liričnost, nemalokrat tudi mistika. Slikarka se ukvarja z različnimi likovnimi zvrstmi, zato je povsem naravno, da izkušnje iz ene prenaša v drugo in jih s tem vodi k poenotenju. Njena grafična dela tako odsevajo značilnosti njenega slikarstva, zanimivo pa je tudi, da so ji pri likovnih iskanjih močno v oporo izkušnje računalniško podprtega grafičnega oblikovanja. 

Zastavljene zgodbe se odvijajo v neopredeljivih prostorih

Vsebinska in oblikovna zasnova njenih grafičnih listov evidentno temeljita na svojevrstnem postopku sestavljanja motivov oziroma kolažiranju, pri čemer si pomaga z računalniškimi orodji. Ustvarjalka svoje motive zgradi po eni strani s konkretnimi vzorci iz narave in realnega okolja, po drugi pa z izrazitimi fantazijskimi elementi. Njene tako zastavljene zgodbe se odvijajo v neopredeljivih prostorih. Te grafične podobe so kot nenavadni kolaži mešanica zemeljskih in mističnih vsebin, na njih se resnični svet sooča z izmišljenim, fantastika je redno navzoča pri njenem izražanju. Žene jih vznemirljivost raziskovanja.

Poseben odnos do umetniške zapuščine renesančnega velikana Leonarda da Vincija

Ustvarjalka pogosto izbere motivna izhodišča v naravi, zato je verjetno samoumevno, da v njej išče in odkriva tudi lepoto. Rastlinski in živalski svet ji ponudita določeni osnovni motivni okvir, znotraj katerega pa slikarka razprede zanjo značilne duhovne vsebine, tudi ezoterične. Zanimive motive odkriva na starih zapisih, iz njih izbira določene citate in jih vstavlja v nove pomenske celote. Zavodnikova ima poseben odnos do umetniške zapuščine renesančnega velikana Leonarda da Vincija, občuduje njegove likovne, pesniške in druge mojstrovine. V svoje podobe uvršča njegove značilne lepe ženske obraze in odlomke iz zapisov, kar razumemo, seveda, kot poklon italijanskemu renesančnemu geniju. 

Nagnjenost k poetičnim vsebinam

Oživljanje spominov je tudi ena izmed opaznih prvin ali značilnosti likovnega jezika Catherine Zavodnik. Brskanje po preteklosti na starih zidovih, iskanje znamenj davnine, minljivost so nekaj, kar se skoraj redno pojavlja na njenih grafičnih listih, pa tudi na slikah. Ustvarjalka si prizadeva harmonično preplesti preteklost in sedanjost. Svojo nagnjenost k poetičnim vsebinam često izrazi kar z lastnimi verzi, ki se ji porodijo vzporedno ob likovnem ustvarjanju:

»Odkrušeno zidovje. Dežna kaplja. Zadnji dih. Odtis konjskih kopit. Objem prahu. Nazaj – nazaj – nazaj. V mesečino češnjevih cvetov.«

Neizčrpno bogastvo njenih tem ter motivov

Tudi tako vzpostavlja svoj odnos do sveta in neizčrpnega bogastva njegovih tem ter motivov; sprejema jih z odprtimi rokami in z njimi krepi lastno izrazno moč. Prizadeva si ustvariti dela, ki bi bila med seboj skladna in slogovno enotna, čeprav jih črpa iz različnih virov. Izkoristi vse, kar izpolnjuje njena trenutna merila in ustvarjalne zamisli. Sodobna računalniška tehnologija Zavodnikovi resnično ponuja neizmeren in neizčrpen vir likovnih »pripravkov«, s katerimi se lahko igra in jih vstavlja v nove pomenske celote. Pri njenem načinu kolažnega sestavljanja podob imajo pomembno vlogo tudi klasična likovna orodja, risbe, barvne poteze s čopičem, kot njen avtorski rokopis. Ustvarjalec mora pri takem spajanju raznorodnega likovnega gradiva na vsak način vztrajati pri določenih načelih in doslednem iskanju lastne samobitnosti. Biti mu mora jasno, da je prepričljivost njegove ustvarjalnosti odvisna od moči osebne note in njene razpoznavnosti.«

Pred zadnjo skladbo kitaristke Maje Vrbnjak: Capricho catalan no. 5 iz Španske suite op. 165, je Blažka Müller Pograjc povedala nekaj verzov španskega pesniškega velikana (Federico García Lorca), ki jih je namenil kitari:

Zajokala je kitara,
Razbijajo se čase zarje jutranje ...
Utišati jo, to nada je prazna.
Po tistem se joče, kar je daleč.
Po pesku žarečega juga, ki po belih kamelijah tarna.
Po večeru brez jutri, po puščici brez tarče
In prvi mrtvi ptici, ki z veje pade.
O kitara! Srce, ki ranilo ga je mečev petero!