Aljoša Rebolj - #najboljsanovica
»Brez fotografovega umetniškega doživetja gledaliških predstav, zlasti tragedij, ki razkrivajo najbolj boleče in žalostne človeške usode, brez njegovih živih in neposrednih fotografskih zapisov s predstav na odru najbrž Rebolju ne bi uspelo tako mojstrsko in brezkompromisno uresničiti te zahtevne serije portretnih študij.«
Iztok Premrov, dolgoletni likovni kritik in novinar
Od 4. 9. 2018 do 30. 9. 2018
Vsi so empatični in pogumni. 18 ljudi, ki je stopilo pred objektiv Aljoše Rebolja. »Redkost« je na odprtju razstave v Galeriji Lek v Ljubljani 4. septembra poudaril priznani fotograf. »Ti vrlini ima čedalje manj ljudi. Ampak sta zelo pomembni.« Z veliko zaupanja in odprtosti so portretiranci stopili pred objektiv, da bi delili svoje zgodbe, svoje usode. In skoraj vsi so prišli na odprtje razstave v Galeriji Lek – delit in širit upanje, veselje in zaupanje v življenje.
Impresivna glasba Boštjana Gombača in Janeza Dovča
Večer odprtja je prevevalo posebno ozračje. Pozitivno, skoraj čarobno. Edinstvena glasbena spremljava Boštjana Gombača in Janeza Dovča je to občutenje še okrepila. Tri skladbe so v njuni interpretaciji izzvenele najbolje: »Nocoj pa, oh, nocoj«, slovenska ljudska v kombinaciji z Dvořakom (iz simfonije Iz novega sveta) na theremin in harmoniko; »Over The Rain«, prva izvedba z novim japonskim glasbilom matryominom (in ob spremljavi harmonike) in Libertango (Astorja Piazzolla) na harmoniko ter klarinet.
Čustvena pripoved Aljoše Rebolja
Aljoša Rebolj je presunljivo predstavil ta zahtevni fotografski projekt. Voditeljica Eva Longyka Marušič in Iztok Premrov, dolgoletni likovni kritik in novinar, sta svoja vprašanja pripravila zaman – Aljoša Rebolj je izkušnje s portretiranci kar sam strnil v čustveno pripoved.
Delo Aljoša Rebolja in projekt Najboljša novica je opisal Iztok Premrov v razstavnem katalogu:
Fotografije v svoji najbolj razgaljeni in neokrnjeni obliki
Izjemno bogate izkušnje z gledališko fotografijo, s pomočjo katerih je v živem dogajanju na odru, v spopadih med akterji, interpreti najrazličnejših likov, od junakov do poraženih in razočaranih, kalil svoj odnos do sveta umetnosti in v iskanju izvirnih interpretacij značajev, dogodkov in dramskih preobratov si je Aljoša Rebolj v fotografski ustvarjalnosti postavil zahtevne cilje – najti podobe živega sveta v njihovi najbolj razgaljeni in neokrnjeni obliki, odkriti značaje na licih, ki kažejo vse, česar ne skrivajo, in ki skrivajo vse, česar ne želijo deliti z drugimi. Če je »ves svet en sam teater« in če smo vsi mi le takšni ali drugačni »igralci«, se seveda samo po sebi odpira vprašanje, s kakšnim ustvarjalnim vložkom uspeva fotografu Rebolju v igralcih tega sveta odkriti resnico in nas o njej prepričati s svojimi fotografskimi pričevanji.
Pretresljive zgodbe – projekt Najboljša novica
Projekt Najboljša novica, niz osemnajstih fotoportretov oseb in njihovih pretresljivih zgodb o tem, kako so se hrabro spoprijeli s težko boleznijo in jo premagali, gotovo ni bil lahek in nikakor ne rutinski. Zahteval je temeljit vnaprejšnji premislek in koncept, po katerem naj se s prvinami poenotenja ne bi okrnilo enkratnosti podob portretirancev in njihovih pretresljivih zgodb, ampak bi se jih vsebinsko še okrepilo. Treba je bilo najti izrazno najmočnejše in izpovedno najbolj prepričljive prvine. Nikomur ni lahko govoriti o lastnih bolečinah in najtežjih preizkušnjah in z njimi nastopiti pred javnostjo.
Neskončna vera v življenje
Aljoša Rebolj si je zato za izvedbo portretov izbral izrazito temen prostor, s katerim je obdal bližnje portretne podobe sodelujočih. S tem je ustvaril prostorsko globino in poenotil ozadje podob. Premišljeno se je izognil vsem morebitnim motečim elementom, tako da so se obrazi popolnoma odprli navzven. Vsak njihov detajl in vsaka najmanjša potezica nosi svojo težo, daje videzu portretne podobe smisel in značaj. In zakaj so ti obrazi tako očiščeni bolečine, zakaj je njihov pogled podprt z neskončno vero v življenje? Skupina sodelavcev, ki je zasnovala in izpeljala projekt, je posamezno osebnost izzvala k odkriti pripovedi in iz nje izbrala ključno misel. Vsaka zgodba je imela svoj notranji dramaturški lok in v gledališkem dogajanju preizkušeni fotografski ustvarjalec je sledil izbrani ključni izjavi s težo očiščenja ali katarze. In s tem dejanjem je bil sklenjen vsak izmed portretov, povezanih v izjemno zgovoren fotografski niz.
Iskren odnos in zaupanje
Rebolj priznava, da je moral v tem projektu nastopiti tudi kot režiser in da si je prizadeval z vsakim portretirancem posebej najprej vzpostaviti iskren odnos in zaupanje, kot pogoj za začetek upodabljanja. Fotografiral jih je torej med njihovim pripovedovanjem in za vsakega si je vzel toliko časa, kolikor je zahtevala njegova zgodba, njegova pripoved. Šele na koncu so se skupaj s sodelavci odločili, kateri je ključni moment posamezne zgodbe, kateri pogled na »najboljšo novico« bo izbran za razstavo in posebno publikacijo.
Zaupna sporočila v neokrnjeni in iskreni obliki
Brez fotografovega umetniškega doživetja gledaliških predstav, zlasti tragedij, ki razkrivajo najbolj boleče in žalostne človeške usode, brez njegovih živih in neposrednih fotografskih zapisov s predstav na odru najbrž Rebolju ne bi uspelo tako mojstrsko in brezkompromisno uresničiti te zahtevne serije portretnih študij. V eno so se zlili natančno premišljena ustvarjalna izhodišča, razviti čut za sočloveka in njegovo izpoved ter izbira ključnega trenutka upodobljenčeve zgodbe. V tem sožitju in zaupanju med upodobljenimi in portretistom se je globoka vsebina odprla sama po sebi in svoja zaupna sporočila posredovala v neokrnjeni ter najbolj iskreni obliki.
Aljoša Rebolj
Aljoša Rebolj se je rodil leta 1966 v Kranju. Od svojega dvanajstega leta je kot gledališki igralec sodeloval z uglednimi gledališkimi režiserji. Študiral je na Fakulteti za arhitekturo in gradbeništvo v Ljubljani in absolviral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Več kot desetletje je sodeloval kot voditelj na nacionalni televiziji RTV Slovenija in na komercialni televiziji A kanal. Bil je, kot so zapisali, karizmatični voditelj oddaje za mlade Tok-tok na nacionalki, ene prvih, ki je gledalce spodbujala k sodelovanju. Občasno se je izobraževal na British School of Freelance Photography in se nekaj let intenzivno ukvarjal z analogno fotografijo, ki jo je razvijal v svoji temnici. Prvič je v tujini objavil svojo fotografijo v znameniti francoski reviji Photo. Več kot desetletje in pol je nato objavljal svoje fotografije v slovenskih tiskanih medijih in pri oglaševalskih naročnikih.
Niz nagrad
Prejel je vrsto nagrad za oglase na domačih oglaševalskih festivalih in na »Short list« v Cannesu za oglas Duracell. Specializiral se je za gledališko in modno fotografijo in postal redni fotograf Gledališča Tomaža Pandurja. Njegove fotografije so objavili v španskih in južnoameriških časopisih, npr. v El Mundo in El Pais, in seveda v številnih domačih in tujih gledaliških publikacijah ter drugem tisku. Prvo samostojno razstavo fotografij je pripravil leta 2007 v Prostorih stalne zbirke Mestne galerije Ljubljana, in sicer fotografije Pandurjeve predstave Barocco. Leta 2010 je v ljubljanskem parku Tivoli pripravil odmeven projekt 120 fotografij velikega formata z naslovom Skulpturirani čas z izborom fotografij iz Gledališča Tomaža Pandurja iz predstav Medeja, Hamlet, Kaligula, Barocco in drugih, ki je kasneje obiskal še Maribor, Madrid in Lendavo.
Fotografije tudi za svetovne blagovne znamke
Ob njih je izjavil: »Fotografiraš svet, ki ga poznaš, fotografiraš svet, ki ga ustvarjaš. Tvoj čas in tvoj spomin se zlivata drug v drugega, v 120 fotografij resničnosti, ki postane gledališče.« Zadnja leta Aljoša Rebolj fotografira za globalne blagovne znamke, npr. za Ikeo in Siemens. Pred leti je ustanovil studio Bomba, v katerem se poleg fotografije profesionalno ukvarja tudi z videom. Leta 2015 je nastal projekt Najboljša novica, ki ga je sprožilo Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, Aljoša Rebolj pa je zanj pripravil portrete osemnajstih obolelih in njihove zgodbe z najboljšo novico.