Janez Zupan

Galerija Lek, 21. marec 2002 – 15. april 2002

Fotografska razstava Janeza Zupana

“Že od otroštva imam rad potepanja po gozdovih, gorah, skratka stik z naravo. V gimnazijskih letih sem z navdušenjem spremljal alpinistične podvige slovenskih in tudi tujih alpinistov. To so bili: Hermann Buhl, Walter Bonatti, Lionel Terrey in drugi "iskalci izgubljenega sveta". Takrat so slovenski alpinisti preplezali stopnjo V+ in VI in bil sem navdušen, čeprav z alpinizmom nisem imel nič skupnega, nasprotno, nisem se počutil sposobnega za alpinizem. Pozneje sem se zavestno odločil za zahajanje v gore, delno zaradi zdravja, pa tudi za sprostitev.

Mnogokrat sem kar sam opravil naporne in zahtevne izlete, večkrat pa tudi v družbi prijateljev. Ena takih družb je bila Lekova planinska sekcija. Pred davnimi leti sem bil na Mt. Blancu, Breithornu in Grossglocknerju, vendar od napornih in lepih izletov nimam nobenih fotografij, le v glavi lepe, že nekoliko zbledele spomine. Spoznal sem, da je fotografiranje nujnost, če želim na stara leta podoživljati lepote narave, gora, dreves, cvetja in vsega, kar lahko v njej občudujemo.

Tako sem na trekingu okoli Annapurn posnel prvih osem filmov z diapozitivi, ki sem jih prikazal na predavanjih v Leku. Skoraj na vsakem planinskem izletu me spremlja fotografski aparat. V trinajstih letih se je v mojem arhivu nabralo več kot 4000 diapozitivov. Večina je iz domačih gora in gozdov, po nekaj sto pa iz Himalaje, Kenije, Južne Afrike, Škotske, Krete, Rodosa in Sicilije. Ne fotografiram samo skal in panoramskih motivov, ampak tudi rože, trave, utrujena drevesa, potočke…

Zelo so mi všeč zimski motivi v snegu, kot so sledovi ptic. Fotografiranje ptic pa je sploh poseben izziv za vsakega fotografa. Zima utegne za fotografa izoblikovati prav hvaležne motive. Za tokratno razstavo, ki sem jo poimenoval "Štirje letni časi", sem pripravil nekaj zimskih in pomladnih motivov, večina pa so posnetki gora, rož in drevja v visokem poletju. V zaključnem delu razstave pa prikazujem prelesti jeseni na Katarini, Toškem čelu, macesne na planini Ovčarija in čarobnost jeseni v Trenti.”

Janez Zupan