Urbana krajina Vesne Čadež v Galeriji Lek

V torek, 6. decembra, smo v Galeriji Lek odprli razstavo likovnih del akademske slikarke Vesne Čadež z naslovom Urbana krajina.

Voditeljica Blažka Müller Pograjc je v imenu gostitelja farmacevtske družbe Lek pozdravila goste in na kratko predstavila umetnico. Na koncu pa tudi vsem zaželela lepe in prijetne praznike.

Večer je z dinamično glasbo popestril Escape Quartet, ki ga sestavljajo štirje odlični glasbeniki: violinisti Maja Savnik, Barbara Fanedl in Valentin Štante ter violončelist Marko Kragelnik.

Razstavo akademske slikarke Vesne Čadež z naslovom Urbana krajina in avtorico je predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov, ki je v zloženki k razstavi zapisal:

V najnovejših slikarskih delih Vesna Čadež še stopnjuje lasten odnos do pokrajine, za katero se zdi, da bo še nekaj časa njena poglavitna tematska prvina. Na vse bolj svojevrsten način v njih zdaj združuje »mesto« in »deželo«, kar je razvidno tudi iz naslova še vedno aktualnega cikla »Mesto – narava«. Lahko smo prepričani, da »igra« pomembno vlogo mesta Ljubljana (slikarkino mesto bivanja) na svojem obrobju, kjer se v eno povezujeta ruralno in urbano, kjer se stanovanjski bloki soočajo s širnimi polji, po drugi strani pa zaživijo tudi tisti mestni predeli, v katerih zelenice in parki razrahljajo enoličnost ritma arhitekture. Vse je videti dokaj enostavno in preprosto, a treba je vendarle poudariti dejstvo, da je pri Čadeževi vse, kar naslika, prepredeno s subtilno likovno govorico, pri kateri se počasi oziroma postopno bistrijo določene stvari, zlasti, če jih opazujemo v kontekstu nastajanja novih del. Vprašanje kolorita je vselej zelo pomembno, saj z njim Čadeževa ustvarja neko lastno razpoznavno barvno skalo, pri kateri v zadnjem času izstopajo okrasti toni, ki podobam dajejo vtis zemeljskosti. Slikarkina dela izvirajo iz krajine, ki ji poskuša vdahniti svoj jaz. Čadeževa se temeljito posveča iskanju ritmov v zgradbi obravnavane pokrajine, zdi se, da ji izredno odgovarja menjavanje temnih in svetlih površin, ki predstavljajo konkretne izseke (npr. osvetljena pročelja hiš in blokov ali drevesna debla) iz opazovanih predelov mesta. Zdi se, da so slike pri njej največkrat uravnotežene in pretehtane, da je njihova notranja struktura harmonično zasnovana, po drugi strani pa privrejo na dan slikarkina občutenja in z njimi v slike vstopijo prvine razigrane izpovednosti. Stvari na teh slikah so po svoje odraz slikarkinih vtisov iz narave, a so hkrati tudi njihov presežek. Tega umetnica doseže v samoti svojega ateljeja, ko se lahko spontano preda preoblikovanju in s tem dopolnitvi zunanjih doživetij z notranjimi.

Vesna Čadež v zadnjem času še bolj do nadrobnosti izriše določene strukture in se iz široko zasnovanih ploskev postopoma seli k ritmičnim detajlom, rastrom in nizu struktur, ki razgibavajo na videz monotono površino naslikanih podlag. Posveti se tistim predelom krajine, ki so že sami po sebi posejani z različnimi vzorci, kot so denimo vrtovi ali parki. Seveda ji ti motivi hote ali nehote odkrijejo tudi navzočnost človeških likov, imenujmo jih »sprehajalci«. Na svojih slikah Čadeževa nedvomno odkriva svet, v katerem se počuti ugodno in v katerem se tudi gledalec lahko počuti podobno. Svetloba in nežne barve naredijo svoje. Čeprav je ta njena likovna izhodišča mogoče v nekaterih prvinah primerjati s slikarskimi izhodišči naših liričnih realistov, je vendarle treba poudariti, da Vesna Čadež stopi od teh naprej in drugam. Nastopajočo arhitekturo zreducira v abstraktne gmote z geometrijskim značajem. Človeški liki so prav tako ponekod zreducirani v monokromne silhuete, nekateri vzorci so le še daljni odmev konkretnega rastlinja iz vrtov in parkov.

To pomeni, da Čadeževa jemlje osnovni motiv pokrajine le kot priložnost za interpretiranje in kot sredstvo za iskanje neke idealne podobe, takšne, s katero se lahko do konca poistoveti in pri kateri se lahko popolnoma preda lastni ustvarjalni svobodi.

Vesna Čadež

Rojena je bila leta 1976 v Ljubljani. Leta 2004 je diplomirala iz slikarstva pri prof. Zmagu Jeraju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in tam leta 2008 zaključila tudi magistrski študij slikarstva pri prof. Metki Krašovec. Poleg slikarstva se ukvarja z videom, s fotografijo in z ilustracijo.

Izbrane samostojne razstave:

2011:

  • Urbane Arkadije, Galerija Ivana Groharja, Škofja Loka
  • Med mestom in naravo, Galerija Media Nox, Maribor
  • Likovni kritiki izbirajo, prvo preddverje Cankarjevega doma, Ljubljana

2010:

  • Plastenja, Savinov salon, Žalec
  • Ožarjene pokrajine, Slovenski znanstveni inštitut (SZI), Dunaj, Avstrija

2009:

  • Slikarski in video zapisi 2005–2009, Bežigrajska galerija 1, Ljubljana
  • Prepletanje, Galerija Hermana Pečariča, Piran
  • Transparence/Transparencies, Galerija Lato, Prato, Italija

2008:

  • Prostorska postavitev Slika v vrtu/vrt v sliki, Vrt ZDSLU, Ljubljana

2006:

  • Podobe – vidnosti – mediji, Galerija Kresija, Ljubljana

Izbrane skupinske razstave:

2011:

  • Pokrajina v novejši umetnosti, Galerija Velenje, Velenje
  • “Ivan, dej mi rešpetlin” (pregled krajinskega slikarstva), Sokolski dom, Škofja Loka
  • razstava ob 20-letnici samostojne Slovenije, Kulturfyren Skepssholmen, Stockholm, Švedska
  • Majski salon, Galerija Delavskega doma, Trbovlje

2010:

  • Razstava nominirancev natečaja Fundacije Vordemberge-Gildewart, Mestna galerija, Ljubljana
  • 7. videofestival Narave, Bežigrajska galerija 2, Ljubljana
  • Majski salon, Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec
  • Iz samih lučnih žarkov, Galerija Inštituta Jožef Štefan, Ljubljana
  • Summits Contemporary Art between Earth and Sky, Palazzo Frisacco, Tolmezzo, Italija
  • 4. mednarodna razstava videa – Človek (osebnost, telo), Galerija Velenje, Velenje

2009:

  • 6. videofestival Narave, Bežigrajska galerija 2, Ljubljana
  • Fotografije iz družinskega albuma, Galerija »S«, Ljubljanski grad, Ljubljana
  • Lebdeči spomini, prostorska postavitev na prostem (skupaj z Niko Zupančič, Evgenijo Jarc in Živo Žitnik), vrt ZDSLU, Ljubljana
  • Tehnologije v likovni umetnosti, Galerija Velenje, Velenje

2008:

  • 5. videofestival Narave, Bežigrajska galerija 2, Ljubljana
  • 5. Bienale slik malega formata, Galerija Anteja Trstenjaka, Ljutomer

2007:

  • 4. videofestival Narave, Bežigrajska galerija 2, Ljubljana
  • “L’ Uomo del Mediterraneo” (Človek Mediterana), Muzej Vittoriano, Rim, Italija
  • 10. Mednarodna likovna kolonija Festivala Ljubljana, Ljubljanski grad, Ljubljana
  • izbor videov »Od digitalnega do analognega« na Beneškem bienalu v slovenskem paviljonu Beneški, atmosferičen, otok San Servolo, Benetke, Italija

2006:

  • Generacija XX, Slovenski znanstveni inštitut (SZI), Dunaj, Avstrija
  • Generacija XX, Miklova hiša, Ribnica

Nagrada:

2010:

  • tretja nagrada na 4. mednarodni razstavi videa – Človek (osebnost, telo), Galerija Velenje

2010:

  • častna nagrajenka za mladega avtorja na Majskem salonu 2010, Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec

2008:

  • četrta nagrada na Bienalu slik malega formata, Galerija Anteja Trstenjaka, Ljutomer

Razstava je na ogled do 27. januarja 2012.