Kolaži Uroša Potočnika v Galeriji Lek
V torek, 20. oktobra, smo v Galeriji Lek odprli razstavo kolažev akademskega slikarja Uroša Potočnika.
Voditeljica Blažka Müller Pograjc je v imenu Leka, člana skupine Sandoz, pozdravila umetnika in goste ter predstavila glasbeno skupino Noreia.
V sproščenem pogovoru sta se Iztok Premrov in Uroš Potočnik pogovarjala o njegovih delih na rezanem večplastnem barvnem papirju in o vključenosti umetnikovega otroka v ta projekt.
Anej Ivanuša, Gašper Šinkovec in Stanči Škarja, ki sestavljajo skupino Noreia so dogajanje popestrili s preigravanjem irske glasbe.
Več o razstavi in delu umetnika je v zloženki k razstavi zapisal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov:
Iskanje prvinske, otroško iskrene, seveda pa tudi nekoliko bolj enostavne izraznosti že od prejšnjega stoletja, od obdobja modernizma, razburja umetnike. Iz zgodovine umetnosti so znani takšni primeri tudi pri najbolj uveljavljenih tujih in domačih slikarjih: na primer Pablo Picasso ali pri nas Gabrijel Stupica sta se v zrelem obdobju v umetniškem izražanju hote približala otroški risbi. Njun namen je bil doseči neposredno in spontano otroško likovno izražanje, ki temelji na neobremenjenosti z zakonitostmi likovne teorije in išče popolno svobodo izražanja.
Enega takšnih poskusov iskanja otroške neposrednosti je prek sodelovanja z lastnim otrokom v svoji najnovejši ustvarjalnosti uveljavil Uroš Potočnik, ki je sicer znan po svojih slikah ogromnih formatov s hiperrealističnimi figuralnimi prizori in z notranjščinami prostorov. Njegovo svojevrstno likovno »partnerstvo« s sinom se je »obrestovalo« z obsežnim nizom kolažnih podob, bolje rečeno barvnih izrezank. Z njimi je Uroš Potočnik razširil svoje slikarske teme na vrsto novih motivov, poleg krajinskih še na svojevrstna tihožitja in podobe atomskih eksplozij.
Uroš Potočnik: »Z vključitvijo mojega sina sem želel odstraniti (zmanjšati) svojo čustveno prtljago in preteklo vpletenost v odnosu do motiva. Seveda to ni povsem mogoče, saj sem motive vendarle izbiral sam in odražajo moj odnos do njih. Po izboru so ti romali k mojemu sinu v likovno kodiranje …« V tem postopku je torej njegov sin izbrani motiv narisal po svoje in takega, z otroškimi potezami poenostavljenega je slikar vnesel v končne kolažne slike. Te so sestavljene iz različnega števila barvnih pol, ki tvorijo osnovno kompozicijo motiva. Izrezanim likom daje barvo pod njim ležeča pola in to se ponavlja do zadnje barve, ki je najnižja.
Potočnikovi kolaži delujejo izredno čisto, so jasnih oblik in izrazito ploskovnih elementov. Hkrati to zlaganje barvnih plasti v enotno podobo ustvarja vtis prostorske globine. Slika se nekako pogreza sama vase. Po svoji izraziti ploskovnosti, svojevrstnem minimalizmu in po odločnih barvnih elementih se Potočnikove podobe nehote spogledujejo s popartistično umetnostjo. Slikar trdi, da je ta postopek povečevanja motiva (z manjše sinove risbe) prispeval tudi k izgubi detajlov in da je potenciral grafični videz teh poenostavitev.
Natančno definirani postopek umetnika, ki temelji na omenjenih poenostavitvah, se torej sklene z jasno izrisanimi oblikami čistih barvnih ploskev, ki učinkujejo nenavadno estetsko. Celo grozljiva eksplozija atomske bombe dobi videz lepote in je po svoje celo podobna cvetličnemu šopku. O svojih krajinskih motivih slikar razmišlja takole: »Domačinom “oguljeni” reprezentativni motivi domačega kraja so predstavljeni na svež, preprost in estetski način ter na novo osvetlijo tradicijo, preteklo zgodovino Šaleške doline in (rudarskega mesta) Velenja.
Skratka, Potočnikov zanimivi in inovativni likovni postopek je sklenjen s svojevrstnim dvogovorom med otrokom in zrelim slikarjem, ki pred nas postavlja slikovite in razgibane podobe, z jasnimi sporočili.
Uroš Potočnik
Rodil se je leta 1974 v Slovenj Gradcu. Leta 1994 je končal srednjo šolo za steklopihalca/steklarskega tehnika v Rogaški Slatini. 2006 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo. Leta 2012 je opravil magistrski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (»Fotoslika«). Živi in ustvarja v Belih Vodah nad Šoštanjem.
Področja delovanja: slikarstvo, fotografija, računalniška animacija, znanstvena ilustracija; glasba: noise rock
Nagrade
2002: »Boomerang«, UP 2002 (za glasbo)
2005: nagrada Akademije za likovno umetnost za izjemne študijske dosežke 2003/2004
2006: študentska Prešernova nagrada za slikarstvo
2006: nagrada za študentsko grafiko, Slovenski grafični bienale Novo mesto
2015: Jakopičevo priznanje za slikarstvo
Izbor samostojnih razstav
2015: »Die Welten in uns«, BV Galerie, Celovec
2014: »Holy motors«, Center in Galerija P74, Ljubljana
2014: Prepih, »Mreža«, Muzej sodobne umetnosti, Ljubljana
2013: »3POJAU«, Galerija Plevnik – Kronkowska, Celje
2012: »Jump«, Muzej Velenje, Velenjski grad
2012: »Default – Error«, Galerija Velenje, Velenje
2011: »Slovenka«, »Na popravilu«, Galerija Kapsula, Ljubljana
2009: »Der Balloneffekt«, Der Retzhof, Leibnitz
2008: Galerija Kapsula, Ljubljana
2007: »Photopainting«, Galerija Velenje, Velenje
2007: »Photopainting«, Mestna galerija Šoštanj, Šoštanj
2006: »Photopainting«, Galerija sodobne umetnosti, Celje
Izbor skupinskih razstav:
2014/15: »Pogled 7«, Galerija sodobne umetnosti, Celje, Mestna galerija Nova Gorica, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
2014: »Umetnost osvobaja«, Galerija Equrna, Ljubljana
2012: »20 za 15«, Galerija Kapsula in Galerija P74, Ljubljana
2010: »Slike z razstave«, Galerija Equrna, Ljubljana
2010: »U3«, Moderna galerija, Ljubljana
2009: »Essl award 09«, Dunaj
2009: »Essl award 09«, Ljubljanski grad, Ljubljana
2008: »Exsistence in painting«, Galerija Velenje, Velenje
2008: »Klimawandel–Zeitwandel«, Kunstlerhaus, Gradec
2008: »Multi, inter, neo, trans«, Galerija Miklova hiša, Ribnica
2007: Alt_cph – Copenhagen, Alternative Art Fair 2007, Kopenhagen
2007: »Akvarijske ribe«, Galerija Velenje, Velenje
2007: »Fresh Europe«, Kogart Gallery, Budimpešta
2005: »AL-U4«, Ljubljanski grad, Galerija S, Ljubljana
Razstava je na ogled do 27. novembra 2015.