Draga Soklič

Galerija Lek, 16. januar 2003 – 4. februar 2003

Slikar, kipar in najbrž vsak, ki sta ga želja in nadarjenost pripeljali v svet umetnosti, je večni iskalec, le malokdaj zares zadovoljen s svojim delom, večni dvomljivec. Mednje sodi tudi Draga Soklič.

Njeni krajinski motivi se v svoji barvni skali vedno bolj prepričljivo poglabljajo v prostor, prav do obzorja, kjer barvo malodane utopi bleščava svetlobe. Raznolikost krajinskih elementov napolnjuje sliko. Slikarki uspe njihovo raznoterost povezati v trdno celoto, v mirno in urejeno barvno sozvočje. Noben detajl ne sili iz uravnotežene kompozicije, tudi ne arhitektura, ki jo je sicer težko vključiti v barvno in svetlobno občutljivo okolje.

Drugače kot v olju se Draga Soklič izraža v akvarelu. Poteza čopiča se sprosti, izginejo trdno začrtani obrisi, nadomestijo jih vehementno na papir položene barvne lise.

Akvarelna tehnika slikarki omogoča bolj sproščen pristop k predmetu kot olje. Tako se premišljen odnos do objekta, ki ga opažamo v slikarkinem oljnem slikarstvu, v akvarelu spremeni v trenutno zaznavo in z njo povezano barvno in oblikovno realizacijo. Krajina pa ni več samo s slikarkine strani optično sprejeta stvarnost, temveč tudi na papir prenesena sestavina njenega notranjega sveta.

Na kratko bi lahko rekli: Draga Soklič slika tako kot čuti in ne samo tako kot vidi.

Dr. Cene Avguštin