Bogdan Soban
Galerija Lek, 29. maj 2007 – 3. julij 2007
Računalniške grafike Bogdana Sobana
29. maja so se na odprtju v Galeriji Lek obiskovalci lahko seznanili z računalniško grafiko Bogdana Sobana.
Vzporedno s svojo poklicno usmerjenostjo – strojništvo, računalništvo – je Bogdan Soban iskal in našel možnosti delovanja v umetnosti. V zadnjih 20 letih je tako razvil številne računalniške programe, ki z uporabo generativne metode – osnova tovrstnega ustvarjanja je izražanje avtorja skozi programske algoritme in matematične formule – ustvarjajo vedno nove in nepredvidljive računalniške podobe. V programske algoritme vgrajuje matematiko, v kateri se po definiciji skrivajo lepota, estetika, kompozicija in drugi elementi vizualnega. Nastale podobe so popolnoma unikatne in izgubljene za vedno, če jih avtor ne shrani in postavi na ogled.
O naravi njegovega dela je na odprtju razstave spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe. Bogdan Soban je po njenih besedah v iskanju svojega lastnega likovnega izraza prehodil pot od geometrijske abstrakcije preko algoritemskih in fraktalnih pristopov do metod dekompozicije in potapljanja v tretjo dimenzijo slike.
Na odprtju v Galeriji Lek se je računalniška grafika v maniri Bogdana Sobana prepletala z inventivno glasbo Lada Jakše, ki je prav za to priložnost in na podlagi svojega dojemanja razstavljenih del prispeval avtorsko glasbo.
Razstava računalniških grafik Bogdana Sobana bo na ogled do 3. julija.
Preko podob iz realnega sveta do abstrakcij fraktalnega tipa
Od svojega prvega ciklusa Linijskih struktur, v formalnem smislu zavezanega geometrijski abstrakciji, v okviru katere se je posvečal zlasti raziskovanju prostora s črto kot edinim elementom, je Bogdan Soban prehodil dolgo raziskovalno pot. Iz spomina na dosedanje slike, ki so se dolgo in tiho pojavljale na razstavah kot izraz spoštljive zazrtosti v nov likovni medij, Soban vse pogosteje ustvarja namišljene pokrajine – kot da mu jih ni nikoli dovolj. Duhovno se je naselil v svetu, ki vse bolj postaja prebivališče njegove ustvarjalnosti in izraz njegove obsesivne meditacije, ki jo priklicuje v navzočnost ne le z idejo, marveč z računalniškim utelešenjem barv, ki sestavljajo in tako na novo zgradijo vedno drugačen niz podob. Likovni pristop, s katerim se ukvarja že več kot dvajset let, je v svetu poznan pod imenom "generative art" – generativna umetnost in se uporablja na različnih področjih ustvarjanja, od arhitekture in oblikovanja do likovne umetnosti in poezije. Osnova tovrstnega ustvarjanja je izražanje avtorja skozi programske algoritme in matematične formule. V tem smislu Soban ustvarja računalniške programe za vedno drugačne, nepredvidljive in neponovljive slike. Večinoma so abstraktne, le včasih in le slučajno spominjajo na podobe iz resničnega sveta. Pristop je pravzaprav splet umetnosti, matematike in tehnologije in ga pogosto srečamo pod imenom "art and science".
V svojem dosedanjem ustvarjanju je Soban razvil veliko programov, v likovnem smislu pa je prehodil pot od geometrijske abstrakcije do možnosti potapljanja v globino slike ter raziskovanja njene tretje dimenzije in preko podob iz realnega sveta do abstrakcij fraktalnega tipa. Njegovi programi so vse od začetka avtorsko delo in delujejo po načelu elementarnega programiranja barvne točke, črte in ploskve na zaslonu. Če je za slikarja dobra tista slika, za katero ne ve, niti od kod je prišla niti kako je nastala, in ve, da je ni zmožen ponoviti, je prav to vodilo tudi pri izbiri unikatnih računalniških grafik, ki jih na osnovi pripravljenega programa računalnik ponuja ustvarjalcu.
Pri ustvarjanju Soban posega po neslikarskem materialu, pa vendar dosega tudi vsaka njegova unikatna računalniška grafika značilno strukturiranost slikovne površine. Na eni strani se ustvarjalec sooča z dilemo, kako in koliko še lahko razkroji upodabljajočo podobo, da bo ta še pravilno razumljena in prepoznavna, na drugi pa materialno podobo prevaja v likovno zgodbo, ki nagovarja k čutenju in razmišljanju. O minljivosti v toku časa? O bivanju? Se le zdi, da so njegove podobe simbolno izbrane? Da z njimi avtor kljub večinoma kontrastnemu izboru ustvarja umirjeno, celo kontemplativno ozračje? Se Sobanov vpliv na podobe res kaže le v vlogi selektorja, ki na koncu avtonomnega računalniškega ustvarjalnega procesa izbere sliko in jo shrani? Bi res še to odločitev najraje prepustil drugim, ki bi se za podobe odločali na osnovi lastnega čutenja slike? Morda, vendar od linijskih struktur do podob, prežetih s skrivnostno svetlobo, Soban ustvarja svoje programe s popolno predanostjo. Po njegovih lastnih odločitvah nastaja večplastni slikovni organizem, na osnovi katerega izbrani motivi – tudi tisti povsem dematerializirani, ki učinkujejo palimpsestno – ohranjajo svoje sporočilo. Na barvni paleti odigrava odločilno vlogo za avtorja trenutno aktualna barva, v katero usmerja likovno zanimanje in odstira njene simbolne pomene. V bogatih barvnih nanosih, ko Soban z računalniškim programom poudarja strukturiranost in reliefnost, zaživijo njene dodatne vrednosti. V igri barv so skrite vse barve, tudi tiste, ki jih sprva ne vidimo. Razprejo se v trenutku, ko se oko, ki sledi spreminjajočim se slikam na zaslonu, giblje po robu fizičnega sveta in prehaja v metafizično stanje. Tako so v določenem trenutku v zavestno zaustavljenih unikatnih podobah ujeti tudi avtorjevi vsebinski namigi. V njih prebiva izrazita svetloba, h kateri je usmerjena vsa avtorjeva ustvarjalnost, tudi takrat, ko je njena navzočnost razpršena po celem polju zaslona. Zato se zdi, da podobe, pri katerih Bogdan Soban likovno slogovno izhaja iz modernizma oziroma predvsem abstraktnega ekspresionizma, ustvarjajo videz neskončnosti, sijoče iz večnosti, prežete z idejo nesmrtnosti.
Tatjana Pregl Kobe
Bogdan Soban
Rojen sem bil 10. 12. 1949 v Vrtojbi. Po končani gimnaziji v Novi Gorici sem se vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani in diplomiral leta 1974. Pri pripravi diplomske naloge sem prvič prišel v stik z računalnikom in obdelavo podatkov. To srečanje je pomenilo preobrat v mojem življenju in preusmeritev iz strojništva v računalništvo. Moja prva zaposlitev je bila na takrat še malo poznanem področju informatike v Iskri Avtoelektriki. Kariero sem nadaljeval v nekaj severnoprimorskih podjetjih in delal pri razvoju proizvodnih in poslovnih informacijskih sistemov. Zdaj vodim oddelek informatike v podjetju HIT v Novi Gorici.
V vsem tem času tesnih stikov z računalniško tehnologijo me je vedno spreletavala ideja o tem, da bi računalnik lahko delal kaj več, kot samo obdeloval suhoparne podatke. V mislih sem imel možnost simulacije človekovega ustvarjanja in to v vizualni umetnosti. Ta izziv je bil povod za razvoj zanimivega projekta, ki zapolnjuje moj prosti čas že več kot 20 let. Razvil sem vrsto računalniških programov, ki z uporabo generativne metode ustvarjajo vedno nove in nepredvidljive računalniške podobe. V programske algoritme vgrajujem matematiko, v kateri se po definiciji skrivajo lepota, estetika, kompozicija in drugi elementi vizualnega. Pri razvoju svojega projekta sem prehodil pot od geometrijske abstrakcije preko algoritemskih in fraktalnih pristopov do metod dekompozicije in potapljanja v tretjo dimenzijo slike. Vsaka slika, ki nastane na osnovi generativno koncipiranih programov, je absoluten unikat in izgubljena za vedno, če se je ne shrani ali natisne. Od leta 1998 rezultate svojih programov tudi razstavljam, prirejam projekcije, objavljam članke in različna besedila z namenom širitve osnovne ideje metode "generative art".
Kontaktni podatki:
Bogdan Soban
Vrtojba, Ul. 9. septembra 176/a
5290 Šempeter pri Gorici
e-naslov: bogdan@soban-art.com internetna stran: www.soban-art.com
GSM: 041 610 986
Bogdan Soban: samostojne in skupinske razstave
1995 | Maribor
1998 | Maribor, Ljubljana, Gorica
1999 | Nova Gorica, Trst, Maribor, Velenje, Pordenone, Ljubljana (dvakrat), Most na Soči, Tolmin, Izola, Komen, Gorica
2000 | Kanal ob Soči, Ljubljana, Most na Soči, Tolmin, Medea, Vrtojba, Gorica (dvakrat), Nova Gorica
2001 | Nova Gorica (trikrat), Most na Soči, Tolmin, Ljubljana, Milano, Gorica, Reka
2002 | Mozirje, Vrtojba, Ljubljana, Most na Soči, Šmarješke Toplice, Trst, Strunjan, Nova Gorica (dvakrat), Milano, Tolmin,
2003 | Ljubljana (dvakrat), Portorož, Maribor, Most na Soči, Moravske Toplice, Nova Gorica (dvakrat), Milano
2004 | Ptuj, Pliskovica, Lipica, Cantabria, Most na Soči, Tolmin, Šempeter pri Gorici, Nova Gorica (dvakrat), Deskle, Milano
2005 | Portorož, Neapelj, Maribor (dvakrat), Most na Soči, Gorica, Milano, Šempeter pri Gorici
2006 | Neapelj, Most na Soči, Nova Gorica, Šempeter pri Gorici (dvakrat), London, Sinji Vrh, Vrhnika, Reka, Maribor, Zemono, Koper, Milano
2007 | Ljubljana, Portorož, Tolmin, Trst (dvakrat), Jesenice
Podrobnosti na www.soban-art.com