Rudi Skočir

Galerija Lek, 1. april – 5. maj 2008

Odličnost v ustvarjanju

V prešernem vzdušju toplega pomladanskega večera se je v torek, 1. aprila, v Galeriji Lek odvilo odprtje razstave ilustracij akademskega slikarja Rudija Skočirja.

Ilustracije, ki jih je Rudi Skočir, plodovit in priznan umetnik, znan po svoji odličnosti in doslednosti v ustvarjanju, so tokrat doživele svetovno premiero. Prvič so bili namreč predstavljene originalne risbe, ki jih je avtor pred dvemi leti pripravil za knjigo Balkanske ljudske pripovedke. Knjiga je izšla v Tokiu, v japonščini in predstavlja zanimivo simbiozo japonskih črk in prefinjene Skočirjeve ilustracije.

Kot je na odprtju razstave poudaril likovni kritik in umetnostni zgodovinar Iztok Premrov je v ilustracije vloženega veliko iskanja, dela in truda. Najprej iskanje Rudija Skočirja, avtorja, v katerega ilustracije se je na frankfurtskem knjižnem sejmu “zaljubil” japonski založnik: potrebnih je bilo kar nekaj tednov, da so predstavniki tokijske založbe Rudija Skočirja našli in mu ponudili sodelovanje. Potem veliko dela in truda Rudija Skočirja: vsaka od nastalih ilustracij je umetnina, ustvarjena na ročno izdelanem papirju, na nekajkrat večjem formatu kot je potem bila objavljena v knjigi Balkanske ljudske pripovedke. Ustvarjanju skoraj 60 ilustracij je Rudi Skočir namenil več kot sedem mesecev. Nekaj manj jih je objavljenih v omenjeni knjigi, na razstavi v Galeriji Lek pa si jih je mogoče ogledati 20.

Odprtja razstave se je udeležil tudi Kazuki Takei, kulturni ataše pri japonskem veleposlaništva v Sloveniji, ki je pokazal veliko zanimanje za knjigo in okoliščine njenega nastanka, v daljšem razgovoru pa se je zadržal tudi z Rudijem Skočirjem.

Lekov pevski zbor je pred razpoloženo publiko likovno popotovanje po Balkanu pospremil še z odlično izvedbo nekaterih ljudskih pesmi balkanskih držav.

In še pika na i: pred nekaj dnevi je Rudi Skočir dobil obvestilo tokijske založbe, da je knjiga Balkanske ljudske pripovedke doživela svoj prvi ponatis, kar je zagotovo velik uspeh našega avtorja.

Balkanske ljudske pripovedke

Slikarstvo Rudija Skočirja je neprekinjeno že od leta 1973. Med njegovimi sklopi najznačilnejših figuralnih tem je treba nedvomno omeniti idrijske rudarje, nato dolgoletni niz prizorov s sojenicami, ki napovedujejo usodo otroku, končno pa je zastavil cikel srčnih kraljic, ki so v vseh pogledih slogovno in izrazno nadaljevanje njegove samosvoje in občutljive likovne govorice.

Ilustracija je posebno poglavje v njegovi likovni umetnosti, goji jo predvsem kot enakovredno zvrst drugim oblikam likovnega dela: risbi, grafiki in slikarstvu. Sam pravi, da vsaka ilustracija posebej zahteva enako koncentracijo in spoštovanje kot slika ali kip, saj ima po njegovem podobne zakonitosti. Zato se spoštljivo loteva ilustriranja, pri katerem pa si jemlje povsem avtonomno pravico do izbire motiva in njegove podobe, kajti tudi tu mu vest ne dopušča kakršne koli površnosti. Za njegove ilustracije je zato značilno, da so dodelane do najmanjše podrobnosti, kajti umetnik se zaveda, da morajo biti enakovreden izrazni partner besedilu, ki ga spremljajo in nadgrajujejo v likovnem smislu. Zato je tudi postopek nastajanja njegovih ilustracij sorazmerno dolg in poln premišljanj ter razglabljanj o vsebini motivov in njihovih likovnih rešitvah. Avtor pogosto izdela nekaj različic istega motiva in se šele potem, ko so končane in jih je mogoče med seboj primerjati, odloči za najustreznejšo. Pot od osnovne skice od prve zamisli na papirju, izražene s skopo risbo, do končne črno-bele ali barvne podobe, ki je potem zrela za knjižno objavo, avtorju pomeni hojo proti čisti in iskreni ideji, ki nato zaživi v vsem sijaju. Skočirjeve značajske poteze, kot so občutljivost, iskrenost in tudi sočutje, vselej najdejo prostor tudi v slikoviti govorici njegovih ilustracij. Avtor skozi njih tako največkrat podoživlja tudi svoje otroštvo in vse tiste žalostne ter radostne dogodke, ki so najbolj usodno zaznamovali njegovo življenjsko zgodbo. Torej je v njih vselej mogoče odkriti tudi avtobiografsko noto, kar pa seveda njegovim ilustracijam daje še dodatno draž. Veliko izkušenj, ki si jih je umetnik pridobil z risarsko in s slikarsko prakso, je velikodušno namenil ilustracijam, tako da ta zvrst pri njem resnično funkcionira kot enakovredna vsem njegovim drugim zvrstem likovnega izražanja.

Slikarjevo sočutje do človeka in njegove usode prihaja do izraza tako v slikarskih rešitvah kot pri ilustriranju, zato so njegove podobe doživet avtorski komentar in ne le pasivna idilična podoba našega življenja in sveta. Tudi če se loti ljudskih pripovedk, kakršne je ilustriral za japonsko založbo Fukuinkan Shoten iz Tokia v knjigi Balkanske ljudske pripovedke, se v njegovih podobah arhaičnost organsko prepleta z občutenji sedanjega časa. Skočir se naključjem prepušča le v fazi predpriprav, ko pa njegove zamisli dozorijo, jih spremlja natančna likovna izvedba, ki je vsekakor polna risarskih izkušenj in jo vodi slikarjeva bogata domišljija. Ves čas ga tudi spremlja načelo, da s svojimi posameznimi ilustracijami poišče najboljšo rešitev, ki jo je tisti trenutek sposoben izvesti.

Na posebnem ročno izdelanem papirju je Skočir za ta knjižni projekt naslikal blizu 70 ilustracij, od teh jih je v knjigi objavljenih 57. Zanimivo je tudi, da je japonski založnik na Skočirjeve ilustracije naletel v razstavljeni knjigi H. C. Andersena “Kakor napravi stari, je zmerom prav” na največjem evropskem knjižnem sejmu v Frankfurtu, kjer vsako leto razstavijo nekaj sto tisoč knjižnih novosti. To je gotovo izjemen kompliment za našega ilustratorja in vsekakor potrjuje tudi izjemno kakovost njegovih ilustracij.

Iztok Premrov

Življenjepis

Rudi Skočir je bil rojen 6. aprila 1951 na Kamnem pri Kobaridu. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1977 tam diplomiral. Nato je nadaljeval podiplomski študij na slikarski specialki pri profesorjih Janezu Berniku, Štefanu Planincu in Kiarju Mežku. Strokovno se je leta 1996 izpopolnjeval na študijskem bivanju v Parizu v Cite Internationale des Arts. Kot slikar je več kot stokrat samostojno razstavljal in sodeloval na več kot 250 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel 16 nagrad in priznanj. Med njimi je treba omeniti študentsko Prešernovo nagrado leta 1975, nagrado na prvem Bienalu slovenske grafike Otočec, Novo mesto, leta 1989 in nagrado Hinka Smrekarja leta 1999.

Rudi Skočir se je uveljavil kot slikar, grafik in ilustrator. Ilustriral je več kot 50 literarnih del. Ustvaril je tudi nekaj javnih del, večinoma v Idriji.