Poklon bienalu - Grafike iz zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Galeriji Lek
10. septembra smo ob jubilejnem 30. Grafičnem bienalu v Galeriji Lek odprli razstavo grafik slovenskih avtorjev iz zbirke MGLC z naslovom Poklon bienalu.
Program je povezovala Blažka Müller Pograjc, z glasbo na različna pihala in nenavadne inštrumente pa je navdušil Boštjan Gombač.
O začetkih grafične umetnosti in o razstavi sami je povedal likovni kritik in umetnostni zgodovinar Iztok Premrov, ki je v zloženki k razstavi zapisal:
»V uvodu kataloga 1. Mednarodne grafične razstave v ljubljanski Moderni galeriji leta 1955 je Zoran Kržišnik, ki je vodil njeno pripravo, poudaril, da se je grafična umetnost v Sloveniji razmahnila in ustvarjalno porasla. Zaradi tega je močno naraslo tudi zanimanje občinstva za to likovno zvrst. To naj bi bil tudi eden glavnih razlogov za pripravo mednarodnih grafičnih razstav v Ljubljani, ki jih danes poznamo kot Mednarodni grafični bienale, z letošnjo posebej slovesno, jubilejno 30. postavitvijo.
Za razumevanje ozadja te Kržišnikove ocene omenjene popularnosti grafike tako pri avtorjih kot likovnem občinstvu je treba nekoliko osvetliti predhodni razvoj slovenske grafike. Vsekakor je bilo dvajseto stoletje obdobje, v katerem so slovenski avtorji profilirali to likovno zvrst. Med obema vojnama je zaznamovala nekatere ekspresionistične umetnike, zlasti brata Kralj, vsekakor pa je bila za njen zalet v drugi polovici stoletja zaslužna tudi tako imenovana partizanska grafika. Po koncu druge svetovne vojne smo Slovenci dobili svojo prvo likovno akademijo v Ljubljani in leta 1949 so se že prvi diplomanti rednega študija slikarstva in kiparstva začeli vpisovati na tako imenovane specialke; za grafiko jo je vodil eden naših najpomembnejših grafikov, Božidar Jakac. Tako so se začeli že ob prvi mednarodni grafični razstavi, odločneje pa po drugi in tretji, poleg starih grafikov, izšolanih še na tujih akademijah (na Dunaju, v Pragi), predvsem v Zagrebu, postopoma pojavljati zagnani mladi, v Ljubljani izšolani grafiki. Ob drugi mednarodni grafični razstavi je takrat že njen generalni sekretar Zoran Kržišnik zapisal: »Nobenega dvoma ni, živimo tako rekoč v zlatem veku grafične ustvarjalnosti!«
In res, grafika je bila šestdeseta in sedemdeseta leta v slovenski likovni umetnosti nekakšna paradna disciplina in tuji likovni strokovnjaki so dali izstopajočim slovenskim grafikom oznako Ljubljanska grafična šola, kar je bil takrat velik kompliment.
Že po prvi razstavi je odbor za pripravo grafične razstave dobil v dar dvajset grafičnih listov tujih avtorjev kot prve primerke za ustanovitev grafičnega kabineta. To verjetno lahko štejemo za zametek kasnejše zbirke, ki je začela odločneje in bolj sistematično nastajati po ustanovitvi mednarodnega grafičnega likovnega centra, slovesno odprtega ob 18. bienalu, leta 1989.
Razvoj slovenske grafične umetnosti in zanimanje zanjo je po mogočnih vzponih v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja razumljivo začel plahneti. Številne nove oblike vizualnih umetnosti so začele preglašati pomen grafike, in to se je poznalo tudi pri konceptih bienalnih razstav, saj so njihovi kuratorji začeli širiti polje izvirne grafike na področje tiska oziroma vsega, kar ima elemente reproduktibilnosti.
Z razvojem Mednarodnega grafičnega likovnega centra, predvsem z ustanovitvijo grafičnih delavnic, v katerih so začeli tiskati grafike domačih in tujih avtorjev, je, seveda, začela rasti tudi njegova zbirka, ki jo še danes dopolnjujejo z novimi deli. Ta zbirka kaže časovni razpon od sredine dvajsetega stoletja do danes, od najstarejših do najmlajših slovenskih avtorjev. Z nenehnim dopolnjevanjem ohranja potrebno svežost, zlasti še v časih, ki grafiki niso niti najmanj tako naklonjeni, kot so ji bili nekoč. Seveda pa je v njej tudi dragoceno gradivo tujih avtorjev, gostov grafičnih bienalov, s katerim zbirka nesporno utrjuje svoj mednarodni pomen.«
Mag. Breda Škrjanec, muzejska svetovalka v MGLC, se je zahvalila Leku za dolgoletno partnerstvo in podporo ter poudarila, da se je pri dosedanjem skupnem ustvarjanju namreč vedno znova izkazalo, da sta gospodarstvo in kultura še kako združljiva in da skupaj ustvarita izjemne rezultate.
Katarina Klemenc, direktorica Korporativnega komuniciranja v Leku, je pozdravila goste in poudarila, da naše mesto, naše poslanstvo, ni samo skrbeti za zdravje in boljšo kakovost življenja. Našo vlogo doživljamo širše. Čutimo odgovornost do okolja, v katerem živimo in delamo. Naša odgovornost je spodbujati kreativnost, ustvarjalnost, odpirati vrata, omogočati dialog.
Z izjemnim spoštovanjem smo odprli naša vrata delom iz zbirke MGLC. Zahvalila se je vsem, ki so prispevali k temu, da je v naši hiši na ogled del slovenskega kulturnega bogastva.
Sodelovanje Leka z MGLC
V Galeriji Lek v Ljubljani smo pred dvema letoma ob 29. Grafičnem bienalu pripravili razstavo grafik iz zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra, in sicer dela predstavnikov Pariške šole. Letos nadaljujemo to prakso s predstavitvijo grafičnih listov iz zbirke MGLC. Tokrat gre za dela izbranih osemnajstih domačih avtorjev od starejših do mlajših generacij. Tudi ta razstava sodi v sklop tistih predstavitev likovnih del v Galeriji Lek, ki prikazujejo različne zvrsti likovne ustvarjalnosti in seveda tudi avtorje različnih generacij, kar dokazuje odprtost galerijskega programa in tudi prizadevanja za njegovo aktualnost v našem kulturnem okolju. Z razstavo grafik slovenskih avtorjev se Galerija Lek pridružuje praznovanju okrogle, 30. izvedbe Grafičnega bienala, kot ene izmed naših najpomembnejših likovnih razstav z mednarodnim značajem. Bienale ostaja tudi tovrstna najstarejša grafična razstava na svetu in zato je poklon bienalu v Galeriji Lek zamišljen kot pomemben kulturni dogodek, ki se bo pridružil živahnemu dogajanju ob jubilejni izvedbi bienala na različnih lokacijah v slovenskem glavnem mestu.
Z razstavo Poklon Bienalu, Grafike iz zbirke MGLC bi v Galeriji Lek radi opozorili tudi na to, da v svetu ponovno raste zanimanje za grafično umetnost in da je tudi v našem kulturnem okolju, ki je pred desetletji grafiko doživljalo kot eno izmed naših »paradnih zvrsti« likovne umetnosti, mogoče zaznati, da se zanjo zanimajo mnogi mladi avtorji in da je to tudi garant za njen nadaljnji razvoj. Hkrati je razstava tudi priložnost, da se osvetli tisti del dejavnosti strokovnih sodelavcev MGLC, ki je usmerjen v zbiranje in preučevanje naše najnovejše grafične produkcije, ob že ustaljenem zanimanju za našo grafično dediščino.
Ena izmed vitalnih dejavnosti MGLC-ja je usmerjena v neposredno sodelovanje z umetniki pri pripravi njihovih grafičnih listov, kajti v tej ustanovi že desetletja delujejo grafične delavnice, v katerih lahko slovenski in tuji ustvarjalci odtiskujejo svoja dela. In to sodelovanje je tudi ključno za razširjanje osnovne grafične zbirke, ki se tako bogati in dopolnjuje.
Z razstavo Poklon bienalu – Grafike iz zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra – Lek, član skupine Sandoz, nadaljuje dogoletno partnerstvo z MGLC.
S ponosom in veseljem strnemo moči pri naših skupnih projektih – grafičnih bienalih v letih 2003, 2005, 2007, 2009 in 2011, v sklopu razstave Alana Hranitelja leta 2006 ter razstav Petre Varl in Zore Stančič leta 2008, 9 + 9, Knjige umetnika in umetniki ter leta 2011 v okviru razstave Pariška šola – grafike iz zbirke MGLC v Galeriji Lek. Pri našem dosedanjem skupnem ustvarjanju se je namreč vedno znova izkazalo, da sta gospodarstvo in kultura še kako združljiva in da skupaj ustvarita izjemne rezultate.
Mednarodni grafični likovni center
Na koncu Jakopičevega sprehajališča v osrčju parka Tivoli stoji Grad Tivoli z večstoletno in pestro zgodovino; od leta 1986 ima v njem svoj sedež, razstavne prostore, grafične ateljeje, študijski kabinet in knjižnico tudi Mednarodni grafični likovni center – MGLC. MGLC je na pobudo dolgoletnega vodje ljubljanskega grafičnega bienala in direktorja MGLC dr. Zorana Kržišnika ustanovilo Mesto Ljubljana. Je specializiran muzej in producent grafične ter sodobne umetnosti, ki temelji na dediščini grafičnega bienala in umetnosti tiska 20. stoletja. Najprepoznavnejša dejavnost ustanove je grafični bienale, ki deluje neprekinjeno vse od leta 1955 in letos praznuje svoj jubilej ter 30. ponovitev. MGLC je tudi založnik novih grafičnih del, ki nastajajo v hišnih ateljejih, namenjenim domačim in tujim umetnikom, ter založnik številnih katalogov, knjig in drugih publikacij.
MGLC hrani obsežno zbirko grafik in avtorskih knjig, nastalih po drugi svetovni vojni, ki vsebuje več kot 10.000 del. Na ogled so v Študijskem kabinetu grafike, knjig umetnikov in druge tiskane efemere. Večino zbirke sestavljajo dela umetnic in umetnikov, ki so razstavljali na mednarodnih grafičnih bienalih; med njimi so predstavniki pariške šole (Jean Arp, Osip Zadkin, Pierre Soulages, Hans Hartung, Serge Poliakoff, Zao Wou-Ki, Victor Vasarely), avantgardnega gibanja COBRA (Corneille, Karel Appel, Asger Jorn) in mednarodno uveljavljeni ustvarjalci: Nancy Spero, Damien Hirst, Bill Morris, Max Bill, Emilio Vedova, Günther Uecker, Robert Rauschenberg, Pablo Picasso, Dóra Maurer, Görgy Galántai, Mangelos, Ivan Kožarić in Ivan Picelj. V zbirki so tudi celotni ali delni grafični opusi najpomembnejših slovenskih grafičnih ustvarjalcev Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Tince Stegovec in drugih.
MGLC prireja strokovne in družabne dogodke, predavanja, okrogle mize, vodene oglede razstav ob nedeljah, likovne in grafične delavnice za otroke in odrasle ter pripravlja različne programe za šolske in druge zainteresirane skupine.
Razstava Poklon bienalu je na ogled do 4. oktobra 2013.