Ilustracije Petra Škerla v Galeriji Lek
4. februarja, nekaj dni pred slovenskim kulturnim praznikom, smo v Galeriji Lek odprli razstavo ilustracij Petra Škerla iz knjige Močvirniki.
Slikar in ilustrator Peter Škerl je dobitnik nagrade Hinka Smrekarja na 10. Slovenskem bienalu ilustracije.
V imenu družbe Lek, člana skupine Sandoz, je na odprtju prve letošnje razstave goste pozdravila voditeljica Eva Longyka Marušič in povedala, da je Peter Škerl z ilustracijami opremil 14 knjig, soustvaril in likovno opremil pa tudi številne gledališke in lutkovne predstave.
O razstavi, poimenovani V močvirni Loki, o avtorju in njegovem delu ter njegovih dosežkih je povedal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov, ki je v zloženki k razstavi zapisal:
»Pogled na slovensko ilustracijo in njene avtorje se je v zadnjem času kar precej spremenil, lahko rečemo, da tudi po zaslugi Slovenskega bienala ilustracije, ki je lani doživel že jubilejno, deseto izvedbo. Torej se zadnji dve desetletji z ilustratorji in njihovim ustvarjalnim delom ukvarja vrsta preučevalcev, ki pripravljajo ta bienale, pregledajo in razvrščajo predložena dela in izberejo najboljša med njimi. Potem ko so strokovnjaki še pred časom lahko zapisali, da je bilo ilustratorsko delo v preteklosti nekoliko spregledana disciplina likovne oziroma slikarske ustvarjalnosti, ugotavljamo, da je danes drugače. Ilustratorji so ne samo v knjižni produkciji, ampak tudi s pomočjo bienala kot institucije dosegli pomembne uspehe, ki so bolj razpoznavni tudi v najširši javnosti, predvsem pa v medijih. Zato je tudi zaradi podeljevanja nagrad in priznanj na bienalu, zlasti glavne nagrade aktivnim sodelujočim ilustratorjem, nagrade Hinka Smrekarja, jasno, da je dobitnik umetnik, ki s svojim delom ustvarja presežke v ilustraciji.
Peter Škerl je s svojim projektom, ilustracijami knjige Barbare Simoniti Močvirniki, gotovo ustvaril tak presežek. Kot sam pravi, se je držal pravila, da je predvsem slikar in da ilustriranje jemlje kot polno slikarsko disciplino. To pomeni, da je pri zasnovi posameznih ilustracij, ki knjigi dajejo razpoznavno govorico, resnično poskrbel za dosežke z izjemno likovno kakovostjo. Že to, da si je pri svojih akvarelnih izvedbah za knjigo »privoščil« od 10 do 15 barvnih nanosov oziroma slojev, priča, kako visoko je zastavil svoje tokratne ilustratorske cilje. Pri tem se je po lastnih besedah naslonil na žlahtno izročilo flamskega slikarstva iz obdobja tako imenovanega zlatega 17. stoletja. Takrat so slikarji ustaljene motive – pokrajine, tihožitja in portrete – pripeljali do takšne popolnosti, da jih je kasneje le redko kdo presegel. Predvsem so se posvetili študiju svetlobe pri posameznih prizorih in prizoriščih (Rembrandt) in vse skupaj dopolnili s posebej dovršenim in ubranim koloritom.
Letošnji glavni nagrajenec je pri ilustriranju Močvirnikov strnil svoje izkušnje in žlahtno likovno izročilo ter jim dodal svojo osebno noto. Počlovečeni živalski liki, največkrat iz sveta žuželk in dvoživk, so njegovi slikoviti junaki, ki nastopajo suvereno in držijo zgodbe pokonci. Slikar priznava, da se je pri ustvarjanju teh ilustracij z veseljem vrnil v svoje otroštvo, v katerem se je učil od narave, spoznaval njene skrivnosti in živa bitja v njenem naročju. Gozd, blizu katerega je bival kot otrok, mu je odpiral vrata spoznanj, ki so mu zdaj kot slikarju še kako pomagala. Prepričljivih in mikavnih podob pa mu nedvomno ne bi uspelo ustvariti tudi brez izjemne domišljije in neverjetnega smisla za pravljičnost. Lahko rečemo, da imajo njegove naslikane zgodbe pridih starinskosti, morda ni pretirana ocena, da so tudi romantične. V njih je dejansko čutiti globoko spoštovanje narave in v njej tistih majhnih bitij, ki postanejo občudovanja vredne »osebe«, postavljene v povsem specifično okolje, ki izvira iz naravnega, avtor pa ga je s svojo domišljijo povzdignil in po svoje počlovečil.
Peter Škerl je ob dani literarni predlogi našel dovolj ustvarjalnega prostora zase. Naslikanim živalskim junakom in njihovim dogodivščinam, ki so, kot se v naravi marsikdaj dogaja, lahko tudi izjemno dramatične, je posvetil vso svojo ustvarjalno energijo, hkrati pa se mu je ob njih, kot sam pravi, resnično odprla njegova otroška duša.«
Avtorica knjige Močvirniki, pisateljica Barbara Simoniti, je opisala, kako so nastajale zgodbe iz Močvirne Loke, v katerih spoznamo svet močeradov, krastač, urhov, pupkov, polžev in povedala o sodelovanju s Petrom Škerlom in soustvarjanju knjige z njegovimi ilustracijami.
Ilustrator Peter Škerl je dodal, da si je prebivalce Močvirske Loke predstavljal takoj, ko je stopil v gozd, kamor ga je peljala pisateljica. Živalskim junakom je posvetil vso svojo ustvarjalno energijo in odprla se je njegova otroška duša.
Boštjan Gombač, klarinetist, igra tudi druga pihala in nenavadne instrumente, je z glasbo zaokrožil pripoved o Močvirni Loki – najprej z luperjem, napravo, ki omogoči, da se v živo posname in se to vrti kot podlaga, v drugi točki z okarinami ter nazadnje samo glasovno, in sicer je pričaral zvoke žab, pupkov, čričkov, vode …. kot v pravi Močvirni Loki.
Biografija
Peter Škerl (1973) je diplomirani grafični oblikovalec in ilustrator. Od leta 2002 je samozaposlen v kulturi. Čeprav spada v mlajšo generacijo, je za njim obširen ilustratorski opus. Likovni talent je izkazoval na različnih natečajih že kot osnovnošolec. Kot dijak na srednji šoli za oblikovanje je posnel kratki risani film Tri gosenice in likovno opremil kar nekaj periodičnih knjig. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je ilustracijo razvijal v kreativno, oblikovno in domišljijsko celoto. S posluhom za ilustriranje knjižnih vsebin je pri razvijanju svojstvenega likovnega izraza uporabljal različne slikarske tehnike in njihove kombinacije. Soustvarjal je gledališke in lutkovne predstave, sprva kot ljubiteljski igralec, pozneje tudi kot snovalec likovnih podob. Likovno je opremil lutkovne predstave Zlatolaska in trije medvedi, Klobuk gospoda Konstantina, Glistosrbeži in lepljiva snovi ter Rdeča kapica. Z ilustracijami je opremil štirinajst knjig.
Nagrade
posebno priznanje Hinka Smrekarja za mladega ustvarjalca za slikanico
Kako postati deževnikar
Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana 2002
nagrada za najlepšo slovensko knjigo za otroke in mladino
Klobuk gospoda Konstantina
Slovenski knjižni sejem, Ljubljana 2007
nagrada za najlepšo izvirno slovensko slikanico
Klobuk gospoda Konstantina
Izola 2008
velika nagrada Hinka Smrekarja za ilustracije
Močvirniki
Slovenski bienale ilustracije, Ljubljana 2012
Knjiga Močvirniki se je uvrstila v izbor 250 najboljših knjig z vsega sveta (A Selection of International Children’s and Youth Literature)
The White Ravens, München 2013
Levstikova nagrada za izvirne ilustracije iz knjige Močvirniki
Mladinska knjiga, Ljubljana 2013
nominacija na častno listo IBBY za knjigo
Močvirniki
Mexico City 2014
Mednarodne udeležbe
Sodeloval je na slovenskih in mednarodnih bienalih:
Bienale slovenske ilustracije
Ljubljana, 2002, 2004, 2006, 2008 in 2012
OBI
Tokio, 2004
Prvi hrvaški bienale ilustracije
Zagreb, 2006 in 2010
Blue book group
Teheran, 2009
Samostojne razstave
2004
Razstava ilustracij
BARVE ŽIVIJO PODNEVI
Galerija Lična hiša, Ajdovščina
2005
Pregledna razstava ilustracij
Pionirske knjižnice KOŽ, Ljubljana
2005
Pregledna razstava otroških ilustracij
Galerija Liznjekove domačije, Kranjska Gora
2009
Razstava ilustracij iz zbirke Čebelica
KJE SO DOMA DOBRI MOŽJE
Galerija Sončnica, Ljubljana
Razstava slikaniških ilustracij
KLOBUK GOSPODA KONSTANTINA
Knjižnica Srečka Kosovela, Sežana
Pregledna razstava ilustracij
Baragova galerija, Trebnje
2011
Razstava ilustracij iz Midraških zgodb
ODMEV TIŠINE
Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška, Maribor
2012
Pregledna razstava ilustracij
ILUSTRACIJA PRIPOVEDUJE
Galerija Mestne knjižnice, Grosuplje
2013
Razstava ilustracij iz knjižnega dela
MOČVIRNIKI
Steklen atrij Mestne hiše, Ljubljana
Razstava ilustracij iz slikanice
KLOBUK GOSPODA KONSTANTINA
Mestna knjižnica, Kranj
Razstava v Galeriji Lek je na ogled do 7. marca 2014.