Andrej Pavlič
Galerija Lek, 14. oktober – 7. november 2008
“Naprej v preteklost”
Oktobrsko odprtje nove razstave v naši galeriji je potekalo ob ob čarobnem siju polne lune, poseben sij pa so oddajala tudi razstavljena dela akademskega slikarja Andreja Pavliča. V torek, 14. oktobra se je v zgodnjem večeru v naši galeriji zbralo veliko ljubiteljev umetnosti.
“Naprej v preteklost”, tako avtor sam opisuje svoje delo, “saj meni, da se v njegovem slikarstvu sedanjost opira na preteklost, iz te pa raste prihodnost. Njegov slikarski postopek ni strogo načrtovan in nadzorovan, saj slikar rad prepusti, da ga slika sama vodi naprej”, je postopek ustvarjanja Andreja Pavliča opisal Iztok Premrov.
Slike Andreja Pavliča so nežne, spominjajo na nizozemske in španske baročne mojstrovine, saj so slikane v takšni maniri, vendar nadgrajene s povsem avtorju lastnimi zgodbami, ki jih vgrajuje v svoja dela. V njih, ko nas s portreti pritegne v bližino, najdemo številne presenetljive detajle, ustvarjene z različnimi likovnimi sredstvu, tudi čipke so med njimi.
Anja Gaberc, mlada harfistka, ki je z nežnimi zvoki svojega glasbila pospremila odprtje razstave, je bila gostja naše galerije že pred dvemi leti. V tem času je zaključila magistrski študij v Pragi, trenutno pa opravlja specializacijo v Bruslju. Zanimivo je, da se je Anja za harfo odločila potem, ko ji je njena mama likovnica kot devetletni deklici harfo narisala. In deklica se je v harfo zaljubila, igranje nanjo pa je postalo njen poklic.
Vabimo vas, da si vzamete trenutek ali dva, postojite ob slikah Andreja Pavliča v naši galeriji in se prepustite zgodbam njegovih platen. Razstava bo na ogled do 7. novembra.
Razsežnosti nadčasovnega
Slike na platno, ki jih je v zadnjih letih s ciklom Palimpsest ustvaril Andrej Pavlič, imajo pomemben skupni imenovalec – središčni lik moškega ali ženske v zgodovinski opravi, ki ima značaj portretnega, in vendar pri njem ne gre zgolj za portret. V teh likih lahko razpoznavamo osebe, kakršne so upodabljali nizozemski in španski baročni mojstri, torej gre za nekaj, kar nas spominja na žlahtno slikarsko dediščino nekdanjih mojstrov, naš slikar pa ob njej na ozadju ali v ospredju podob razplete številne zagonetne zgodbe z najrazličnejšimi predmeti in motivi. Občutiti je, da slikarja izredno mika svet drobnih vsakdanjih predmetov, ki so, denimo, vznemirjali tudi naše slikarje moderniste, na primer kocke za igranje, frnikole, igralne paličice (mikado), s katerimi Pavlič ob glavnih likih zgradi nenavadno zanimiva tihožitja. Ker so upodobljene osebnosti postavljene pred neopredeljiv in bizaren prostor, se slikar zato odloči opredeliti ospredje slike. Tja postavi mizico ali pult, kot sceno za upodobljenčev “nastop”. Ta mizica postane tihožitno prizorišče slikarjevih spominov na otroštvo, na igrače, s katerimi se je kot otrok zabaval. Pajacki, kroglice in včasih tudi jabolko ali jajce so tisti vsakdanji predmeti, ki jim Pavlič z umeščanjem na štirikotne površine mizic išče sozvočje s sedanjostjo. Med soočanjem žlahtne umetniške preteklosti s tihožitnim repertoarjem sedanjega časa in seveda z neopredeljenim ozadjem, na katerem se pojavlja še množica drugih predmetov, zabrisanih portretnih likov in še česa, Pavlič pred nas postavlja uganke, ki jih vsakdo lahko rešuje po svoje in v njih sam poišče končno rešitev. Avtor sam meni, da se v njegovem slikarstvu sedanjost opira na preteklost, iz te pa raste prihodnost. Njegov slikarski postopek ni strogo načrtovan in nadzorovan, saj slikar rad prepusti, da ga slika sama vodi naprej, “naprej v preteklost”.
Slikar se ne obremenjuje s pomeni in z vlogo posameznih predmetov, ozadje in ospredje mu pomenita nekakšen poligon za igro s stvarmi, ki segajo v otroštvo. Ob historičnih likih, ki jih lahko razumemo tudi kot umetnikovo občudovanje velikih baročnih mojstrov, slikar preizkuša svoje likovne zmogljivosti, svoje slikarske veščine in moč svoje domišljije. Kajti brez nje se ne bi mogel tako spretno spustiti hkrati v preteklost in sedanjost, k dediščini in današnjemu dogajanju. V sintezi obeh Pavlič torej vidi smisel svojega slikarstva in z njim priložnost za izoblikovanje lastnega izpovednega sveta.
Andrej Pavlič se v nadaljevanju iskanj očitnih znamenj preteklosti loteva tudi zanimivih plastičnih upodobitev, kiparsko-slikarskih del. Sam trdi, da je že na dosedanjih slikarskih upodobitvah začel odpirati četrto dimenzijo, se pravi razsežnost časa, ki se razteza v neskončnost. Gledalčevo pozornost pritegne s središčnim likom, in ko se mu približamo, nas posrka vase zgodba iz ozadja slike. Torej nas na neki način pretkano zapelje iz središčne točke podobe na njeno ozadje in obrobje, kjer se pogosto prepletajo poslikane, preslikane in izbrisane slikarske prvine z elementi kolaža – palimpsest. V kompozicijah Pavlič včasih spretno izrabi čipke, tako da s površnim pogledom celo ne razpoznamo, ali so naslikane ali prave. Ti kolažni elementi so tudi napoved novih polnoplastičnih iskanj, ki jih v svojem ateljeju razvija slikar Pavlič. Tudi na teh novih prizoriščih se pojavljajo očitno historična bitja, še starejša kot na slikah, nekakšni demoni in božanstva, ki spominjajo na umetnost davnih civilizacij. Tako prepletanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti še naprej ostaja eden izmed najpomembnejših členov Pavličeve umetnosti.
Iztok Premrov
Andrej Pavlič
Andrej Pavlič je bil rojen 18. 5. 1957 v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisal na akademijo za likovno umetnost in leta 1981 diplomiral na slikarskem oddelku. Od leta 1982 je član DSLU, od 1984 pa tudi samostojni likovni umetnik. Leta 1994 se je študijsko izpopolnjeval v Cité internacionale des arts v Parizu. Do zdaj je imel več kot 65 samostojnih razstav (Piran, Koper, Izola, Ljubljana, Maribor, Celje, Velenje, Kranj, Nova Gorica, Zagreb, Beograd, Beljak, Celovec, Novo mesto, Jesenice …). Poleg samostojnih razstav je sodeloval na več kot 130 skupinskih razstavah doma in v tujini (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Italija, Avstrija, Anglija, Španija, Kanada, Francija, Poljska, Češka in Slovaška).
Udeležil se je tudi številnih likovnih kolonij ter simpozijev doma in v tujini (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Italija, Avstrija, Španija, Francija).
Naslov: Slomškova ulica 3, 1000 Ljubljana
e-naslov: andrej.pavlic@hotmail.com
GSM: 041 524 157
Nagrade in priznanja:
- 1983 odkupna nagrada, Ex tempore, Piran
- prva nagrada, Vojnici likovni umetnici, Beograd
- 1984 odkupna nagrada, Ex tempore, Marezige
- 1988 častno priznanje, Dibujo artistico J. P. Villhamill, Ferrol, Španija
- 1989 prva nagrada, Dibujo artistico J. P. Villhamill, Ferrol, Španija
- 1990 odkupna nagrada, Dibujo artistico J. P. Villhamill, Ferrol, Španija
- 1995 odkupna nagrada, Ex tempore, Piran
- 1996 odkupna nagrada, Ex tempore, Piran