Polde Oblak

Galerija Lek, 14. junij 2004 – 5. julij 2004

Fragmentizem Poldeta Oblaka

Veliki problem: kako zajeti slikovno polje s čopičem in z barvo ali s sredstvi umetniške grafike, z likovno govorico, ki so jo oblikovale in dopolnjevale tisočletne izkušnje, mnogoplastno podobo današnjega sveta?

Sredstva so tradicionalna; sprejemljivost, občutljivost sodobnega človeka pa preoblikovana.

Spremenjen je življenjski ritem. Eksaktna znanost, raziskovalska vnema humanističnih ved, domišljijsko sledenje paralelnih umetniških zvrsti, nekoč nepredstavljivi polet komunikacijskih sredstev z vdorom virtualnega sveta v umetniško kreativnost – vse, kar danes vstopa v zavest in sooblikuje odzive nezavednega, dojema sodobni ustvarjalec in hoče zajeti celovito. Likovnik z dveh izhodišč: vidne realnosti obdajajočega ga sveta – svoje obogatene vednosti o njem, dojete instinktivno – in iz vira svoje domišljije, svojega izraznega talenta.

Polde Oblak, danes dozorel umetnik z mednarodno znanim imenom, je svoj likovni instrumentarij ob rasti in postopni izdelavni ciljev svojih ustvarjalnih stremljenj oblikoval najprej na ljubljanski akademiji in nato, z vnovičnim vpisom, še na akademiji v Münchnu. V Ljubljani je, posebej v specialki A. G. Kosa, dopolnil znanje in željo po trdni gradnji likovnega dela, tisti neogibni podlagi, ki daje njegovim novejšim pokrajinam tako izrazito in individualno slovensko krajinsko specifičnost. V Münchnu, velemestu in likovnem središču z dolgo tradicijo, je pridobil notranjo svobodo, ki ga je rešila pretesnih akademijskih vezi, kot se jih rešuje človek, ki je to šolanje temeljito spoznal in postal reden gost ateljejev, združujočih manjše število umetnikov svobodnejšega pogleda. Po treh letih je osnoval samostojen, lasten atelje.

Iz münchenskih let (1966) je tudi znameniti MANIFEST FRAGMENTALIZMA, podpisan poleg Leopolda Oblaka še od umetniških somišljenikov Nicole Bianca in Georga Kressa, v katerem oznanjajo fragmentalizem za slog 20./21. stoletja – Manifest je enako samozavestno inovatorski, kot je bil nekdanji (1909) Marinettijev nadrealističen. Poleg zahteve po absolutni kompoziciji in popolni svobodi oblikovanja tehnike in kompozicije, integracije slikarstva in kiparstva, obvladovanja figuralike in abstrakcije ter njune kohezije, še in kot posebnost, fragmentacijo kot integral in integracijo fragmentov. Za fragment kot znamenje, nosilca pomenov, je Oblaka pet let pred Manifestom navdihnil obisk nacističnega taborišča Dachau, kjer ga je ob podoživljeni grozi obšlo prepričanje, da jo je ne le ponovno pokazati/podoživeti, temveč likovno prenesti sodobnikom mogoče zgolj z asociativnim združevanjem videnih posameznosti, katerih vsaka vsebuje celovitost. Dachau sam je integralen fragment celovitosti sodobnega sveta.

Fragmentalni pristop, prikazan v delih podpisnikov Manifesta, združuje na isti sliki povsem različne, na prvi pogled nezdružljive elemente, “fragmente”, ki upodobljeni predmet podajajo z vseh strani in se asociativno vežejo v izpovedano celovitost. Ob številnih razstavah je segel iz Münchna na široko in navdihoval vrsto mladih umetnikov različnih narodnosti, da ga razvijajo vsak po svoje. Je inovacija, ki je – med drugim – zagotovila umetniku Oblaku mednaroden sloves. Ostal je mojstrova stalnica.

Vendar ne edina. Ob stiku z domačo zemljo je Polde Oblak razvil tudi drugo smer, kjer je opazna kontinuiteta s tradicijo slovenskega slikarstva, predvsem žlahtna povezanost s slikarstvom velikega učitelja, A. G. Kosa. Poetične, trdno grajene podobe gorenjske krajine, ki jo upodablja z razumevanjem domačina, s hladnim koloritom, z ostro opazovano, zadržano izpovedano realnostjo, in kraške krajine, prikazane z zaljubljenostjo gosta in soseda, vehementno ekspresivno, barvno žareče, z zmagovitimi posameznimi elementi, vsestransko ogledanimi, skoraj haptično ponujenimi, zagotavljajo fragmentalnemu pristopu še en, nov obraz, to pot potapljajočega se v gosto atmosfero magičnega realizma. Umetnik mislec ne zatajuje miselnega okvira ustvarjanja, tudi ko dojema intuitivno. A prežarjena s čustvom, z ljubečo prizadetostjo zveni krajina kot mogočen glasbeni akord.

Mislec in poet, inovator, ki se zna povezati s tradicijo, graditelj, ki zadovoljuje intelekt, in poet, ki govori srcu in čutom, zajema tako fragmentirano celovitost naše oprijemljive in virtualne resničnosti.

Dr. Zoran Kržišnik

Življenjepis

Rojen je bil 8. februarja 1931 na Bledu. Študiral in diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1954) ter končal specialko pri profesorju Gojmiru Antonu Kosu (1956-63). Po končani specialki je odšel v München, kjer se je zasidral za več desetletij. Tam je nadaljeval podiplomski študij na likovni akademiji (do leta 1967 pri profesorjih Erichu Gletteju in Georgu Meistermannu Iz tega obdobja so njegova odlična dela, predvsem ženski portreti in akti.

Leta 1966 je s slikarjema Georgom Kressom in Nicolo Biancom izdal Manifest fragmentizma, ki pomeni povsem novo in izvirno likovno stališče v slikarskem ustvarjanju. Nastop te trojice je vzbudil veliko pozornost v širšem evropskem prostoru in o tem priča tudi vrsta nagrad. Kasnejše obdobje je značilno po tem, da se pojavijo klasične tridimenzionalne slike, kjer je avtor slikal na ploskev, razdeljeno na več upodobljenih prizorov in prostorov, ki so smiselno povezani. Zadnja leta pa se je slikar Polde Oblak s posebno ljubeznijo posvetil slovenskemu Krasu in njegovi krajini prav tako kot že pred tem njegovi kamniti arhitekturi z vaškimi vedutami, kamnitimi vodnjaki, portoni in dvorišči kraških domačij.

Samostojne razstave
1958 | Galerija Borec, Ljubljana
1959 | Mestna galerija, Piran
1964 | Gorenjski muzej, Kranj; Mestna galerija, Piran; Razstavišče Delavski dom, Jesenice
1966 | Galerija Casa (I. fragmentistični manifest); München Galerija 43, St. Gallen
1968 | Galerija Burgdorfer Elles, Zurich; Lamutov likovni salon, Kostanjevica na Krki
1969 | Galerie de Sezession, Graz
1970 | Galerie Die dritte Welt, München; Likovni salon Celje; Moderna galerija, Atelje 70 (Trojka Bled), Ljubljana
1971 | Galerie Bengtsson, Stockholm
1974 | Galerie Willy, Corvara
1975 | Marciana Marina, Elba Museum Volksdorf, Hamburg
1976 | Neukirch Egnach
1977 | Documenta 1977 (II. fragmentistični manifest z Georgom Kressom in Burkhardom Schenckom), Kassel; Galerie Mensch, Hamburg; Galerie Europa, Zahodni Berlin
1979 | Galerie Willy, Corvara; Galerie Willy, Vilipan; Galerie Willy, Bozen
1985 | Galerie Neuhausen (“Anachronistischfragmentale Malerei” z Georgom Kressom), München
1986 | Razstavišče Koch-Eversmann-Zetti, München; Galerija Šivčeva hiša, Radovljica
1987 | Galerija Božidar Jakac, retrospektivna razstava, Kostanjevica na Krki; Galerija Vodnikova domačija, Ljubljana
1988 | Dom kulture, Kočevje; Dom JLA, Robnica; Galerija Smelt, Ljubljana; Knjižnica Cirila Kosmača, Tolmin; Mala galerija Sežana
1989 | Galerija Riko Debenjak, Kanal; Občinska hiša, Radovljica; Galerija Vodnikova domačija, Ljubljana; Prostori LIP, Bled;
1990 | Galerija Idrija, Idrija
1991 | Kulturni dom Srečko Kosovel, Sežana; Galerija Lampo, Bibione
1992 | Deutsche Apotheker Arztbank, München
1993 | Galerija Jazbec, Tupelče na Krasu
1994 | Mala galerija, Radeče pri Zidanem Mostu
1995 | Laški dvorec, Laško
1996 | Galerija Krka, Ljubljana; Rathaus Vaterstetten, Vaterstetten
1997 | Razstavni salon Dolik, Jesenice; Svetovni slovenski kongres, Ljubljana
1999 | Avla Parlamenta Slovenije, Ljubljana
2000 | Poslovni center Mercator (Galerija ars Fra – Ma), Ljubljana
2000 | Narodna galerija, razstava grafike, Reykjavik
2001 | Galerija Vodnikova domačija, Ljubljana; Razstavni prostor Avla upravne zgradbe Gorenje, Velenje
2002 | Savinov likovni salon, Žalec
2003 | Galerija Družina, Ljubljana

Pomembne skupinske mednarodne razstave
1997 | Pariz, Francija, udeležba na razstavi Academie Europeenne des arts – France
1998 | Ovrense, Španija, lntenacionalni bienale grafike, udeležba
1999 | Pariz, Francija, udeležba na razstavi Academie Europeenne des arts – France
1999 | Ljubljana, Slovenija, Mednarodni grafični bienale, udeležba
2000 | Ovrense, Španija, Internacionalni bienale grafike, udeležba
2000 | Pariz, Francija, udeležba na razstavi Academie Europeenne des arts – France

Nagrade in priznanja
1968 | Tretja nagrada za slikarstvo na razstavi Spiele der Volker München, Nemčija
1983 | zlata medalja za avantgardno slikarstvo, Grand Prix Mediterranee Accademia d’Europa, Neapelj, Italija; nagrada Premio Limone d’oro 83, Bagheria, Italija
1984 | velika zlata medalja za avantgardno slikarstvo, Grand Prix Mediterranee Accademia d’Europa, Neapelj, Italija; srebrna medelja mesta Neapelj, Neapelj, Italija
1986 | druga nagrada za avantgardno slikarstvo, Grand Prix Etoiles d’Europe, Rim, Italija; častni član Evropske akademije (Accademia d’Europa), Neapelj, Italija
1987 | prva nagrada mesta Dunaj, Accademia d’Europa, Neapelj, Italija
1989 | Prešernova nagrada Gorenjske, Tržič; tretja nagrada za grafiko, Grand Prix Mediterranee Accademia d’Europa, Neapelj, Italija
1990 | odkupna nagrada za grafiko, Committee of International Independent Exibition of Print in Kanagava, Jokohama-Shi, Japonska; tretja nagrada za avantgardno slikarstvo, Grand Prix Mediterranee Accademia d’Europa, Neapelj, Italija; prva nagrada kraljevine Norveške v sklopu Grand Prix Mediterranee Accademia d’Europa, Neapelj, Italija, kot član Akademije; druga nagrada za slikarstvo, Ex-tempore di Pittura, Claut-Pordenone, Italija
1991 | Prva nagrada mesta Pariz, Grand Prix Mediterranee; priznanje “Brugnera in Festa”, Furlanija, Italija
1993 | Prva nagrada države Francije, Grand Prix Mediterranee
1994 | Druga nagrada za slikarstvo, Triglavska kolonija, Pokljuka
1995 | Druga nagrada za slikarstvo, Triglavska kolonija, Pokljuka; prva nagrada države Portugalske, Grand Prix Mediterranee; odkupna nagrada za grafiko, Commitee of International Independen Exibition of Print in Kanagawa, Jokohama-Shi, Japonska
1996 | Druga nagrada za slikarstvo, Triglavska kolonija, Pokljuka; velika nagrada Sredozemlja, Trofeo Stelle d’Europa, Italija; druga nagrada za avantgardno slikarstvo, Neapelj, Italija
1997 | Velika zlata medalja in diploma Academie Europeenne des Arts – France, Pariz, Francija
1998 | Odkupna nagrada za grafiko, Commitee of International Independent Exibition of Print in Kanagawa, Jokohama-Shi, Japonska; prva nagrada države Italije, Accademia d’Europa, Neapelj, Italija; udeležba na 5. bienalu internacionalne grafike v Galiciji, Orense, Španija
1999 | Odkupna nagrada za grafiko španskega grafičnega bienala, Orense, Španija
2000 | Srebrna medalja in diploma Academie Europeenne des Arts – France, Pariz, Francija (za grafični opus)
2001 | Odkupna nagrada za grafiko španskega grafičnega bienala, Orense, Španija; prva nagrada za slikarstvo, Triglavska kolonija, Pokljuka, Slovenija; nagrada za kulturo Občine Sežana – plaketa Srečka Kosovela, Sežana, Slovenija – častni član občine Sežana