Ivo Mršnik

Galerija Lek, 25. april – 15. maj 2006

Jutri in včeraj z roko v roki

V torek, 25. aprila, je bilo v Galeriji Lek odprtje razstave del akademskega slikarja Iva Mršnika, ki svoja dela ustvarja na papirju, pa najsi so to grafični listi, risbe s svinčnikom ali pastelne podobe. Njihovo vsebino je umetnik sam opisal z naslovi Bori, ruj in srebrnina trav, Tisoč in ena, Zapisi, Fragmenti in marginalije. V teh naslovih je zajeto vse tisto, kar je dejansko predmet njegovih del.

Likovni kritik Iztok Premrov je v predstavitvi avtorja in njegovega ustvarjanja med drugim povedal, da je avtor tokrat prvič razstavil tudi svoje pastele kot nekakšen poklon starim mojstrom likovne umetnosti.

Od jutri do včeraj

(Bori, ruj in srebrnina trav, Tisoč in ena, Zapisi, Fragmenti in marginalije)

V podnaslovu, ki ga je zapisal likovni ustvarjalec k razstavi svojih del, je zajeto vse tisto, kar je dejansko predmet njegovih del na papirju, pa najsi so to grafični listi, risbe s svinčnikom ali pastelne podobe. Ivo Mršnik je zanimiv avtor, ki je svoja likovna raziskovanja usmeril na več strani. To vsekakor potrjuje tudi njegova nagnjenost k različnim izraznim možnostim in tehnikam. Umetnik na eni strani čuti, da je vpet v tokove sodobnega likovnega dogajanja, po drugi strani pa se kdaj pa kdaj želi vzorovati tudi po klasičnih vrednotah in se tako po svoje pokloniti starejšim mojstrom iz preteklosti. Meja med enim in drugim je jasna, če gledamo zgolj s stališča slogovnih principov, sicer pa ne, kajti znamenja, po katerih nenehno posega avtor, so lahko stvar tako preteklosti kot sedanjosti.

Mršnikova likovna govorica je izredno racionalna in zdi se, da v njej ni prostora za naključja. Vendar se v predelu tistega najbolj osebnega v umetnikovem izrazoslovju lahko zgodi tudi kaj nenačrtovanega, nepremišljenega in spontanega. To je lahko le bežen odtis umetnikovega prsta, pomočenega v barvo, s katerim “dokonča” podobo, lahko pa je to tudi vrsta črtnih impulzov, ki bodisi na grafični plošči ali pa na papirju dajo vtis umetnikovega psihograma. V takih primerih se zdi, da se umetnik vendarle za trenutek preda doživetju, ki ga ne more nadzorovati, in ga spontano izrazi.

Bolj ko prodiramo k bistvu teh minimalističnih znamenj, ki se tako pogosto pojavljajo na Mršnikovih delih, bolj nas zanima, kaj konkretno pomeni to znamenje v sredini lista. Avtor sam ga opredeli kot zapredek, kar pomeni neko porajajočo se obliko, iz katere pričakujemo nadaljnji razvoj. In vse to se potem res zgodi na Mršnikovih delih. Iz tega osnovnega zapredka se razvije cela zgodba, ki včasih privede celo do razpoznavnih človeških likov.

Mršnikove zapredke je treba razumeti kot začetne in končne stopnje razvoja oblik, ki nastopajo na njegovih likovnih delih. Seveda pa je bistven tudi prostor okrog njih: včasih belina, včasih modrina, ki tem oblikam prinašata globino ali bližino. Pri Mršnikovih delih vselej občutimo značilno pretanjenost, občutljivost materije, s katero operira. V grafični umetnosti tako uspešno uporablja tehniko “vernis-mou”, v prevodu tehnika mehke prevleke, ki ga že sama po sebi pelje v mehkobnost izraza. Pri klasičnih motivih s krajinsko tematiko slikar doseže mehkobnost s suhimi pasteli. Pri teh podobah podoživimo umetnikovo otroštvo v kraškem okolju, zato pogost motiv ruja, slikovitega kraškega grma, ki jeseni zapoje z ognjenimi rdečinami. S temi podobami nehote stopimo v svet slikarjeve preteklosti in z njimi podoživljamo umetnikov poklon klasičnim mojstrom. Slikarjevo vračanje v pokrajine otroštva je seveda prepredeno s hrepenenjem in z nostalgijo.

Še o eni posebnosti Mršnikove ustvarjalnosti je treba spregovoriti, to je o njegovih slikah na trakovih, ki jih avtor v galerijskih prostorih razprostre na način prostorske instalacije. Trakovi nalepk so na gosto “popisani” s ponavljajočim se motivom zapredka in črtnih struktur in z njimi slikar oblepi stene galerijskega okolja. Narisane oblike se, ko gledamo celoto, spreminjajo kot v risanem filmu. Statika in dinamika gresta z roko v roki, kot pri večini Mršnikovih drugih del, kjer prvo simbolizirata preudarjenost in premišljena zgradba, drugo pa vrsta spontanih zapisov.

Iztok Premrov

Samostojne razstave

1979 | Galerija ARS, Ljubljana
1985 | Koncertni atelje, Ljubljana
1985 | Galerija Nova, Kranj
1986 | Razstavišče tovarne Ilirija, Ljubljana
1986 | Galerija Krka, Ljubljana
1987 | Razstavišče Kemijskega inštituta Borisa Kidriča, Ljubljana
1988 | Kulturni dom, Gorica (Italija)
1988 | Galerija Ivana Groharja, Škofja Loka
1989 | Galerija ZDSLU, Ljubljana
1990 | Galerija Meblo, Nova Gorica
1992 | Galerija Hodnikov mlin, Ilirska Bistrica
1993 | Galerija Labirint, Ljubljana
1994 | Dom kulture, Novo mesto
1995 | Galerija Meduza, Koper
1996 | Likovna vitrina ZS Triglav, Nova Gorica
1998 | Savinov razstavni salon, Žalec
1998 | Galerija Pedagoške fakultete, Ljubljana
2000 | Galerija Ars, Ljubljana
2000 | Galerija Kos, Ljubljana
2000 | Galerija Božidar Jakac, Lamutov likovni salon, Kostanjevica na Krki
2001 | Galerija Kos, Ljubljana
2001 | Galerija Ars, Ljubljana
2002 | Galerija Ars, Ljubljana
2003 | Galerija Žula, Ljubljana
2003 | Galerija Domžale, Domžale
2004 | Mala galerija, Ljubljana
2005 | Galerija Pedagoške fakultete, Ljubljana

Sodelovanje na več kot 100 skupinskih razstavah doma in v tujini.

Nagrade

1969 | študentska Prešernova nagrada za slikarstvo
1986 | zlata diploma za risbo, V. razstava jugoslovanske risbe, Tuzla (BiH)
1986 | odkupna nagrada za risbo, V. razstava jugoslovanske risbe, Tuzla (BiH)
1992 | 2. bienale slovenske grafike, nagrada Novega mesta za grafiko, Novo mesto
1993 | 1. nagrada za grafiko Ostblick – Westblick, Gradec (Avstrija)
1993 | odkupna nagrada, Mini print, Maribor

Ivo Mršnik

Ivo Mršnik, rojen 20. junija 1939 v Knežaku pri Ilirski Bistrici, sem leta 1968 diplomiral na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Istega leta sem se zaposlil kot likovni pedagog na Osnovni šoli Vič v Ljubljani, hkrati pa do leta 1970 nadaljeval s študijem slikarske specialke pri prof. Maksimu Sedeju. Zatem sem nadaljeval tudi študij grafične specialke pri prof. Riku Debenjaku in prof. Marjanu Pogačniku. Na grafični specialki sem diplomiral leta 1972, na slikarski pa leta 1975 pri prof. Gabrijelu Stupici. Od leta 1978 sem bil zaposlen na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, od 1998 kot redni profesor za risanje in grafiko z metodiko. 1. oktobra 2005 sem se upokojil.

Naslov:
Dragomer, Na vasi 16, 1351 Brezovica pri Ljubljani
Tel.: 01 7566 132/041 982 740