Istrski pejsaži Mire Ličen Krmpotić v Galeriji Lek
31. januarja smo v Galeriji Lek odprli razstavo del akademske slikarke Mire Ličen Krmpotić z naslovom Istrski pejsaži.
Voditeljica Eva Longyka Marušič je pozdravila goste in na kratko predstavila umetnico, naštela njene pomembne in večje razstave ter poudarila, da je avtorica prejela več nagrad in priznanj, tako za svoje restavratorsko delo kot za likovno ustvarjanje.
Čudovite istrske pejsaže sta z glasbo pospremili sopranistka Nataša Zupan in pianistka Irina Milivojević. Predstavili sta štiri pesmi primorske pesnice Makse Samsa, ki jih je uglasbil skladatelj Bojan Glavina. Nataša Zupan in Irina Milivojević imata kljub mladosti za seboj že bogato glasbeno pot, od uspešnih začetkov v študentskih letih do izpopolnjevanj v tujini, nastopanj z različnimi komornimi skupinami in številnimi orkestri, do odmevnih odrskih vlog in samostojnih recitalov in koncertov.
Goste je v imenu Leka pozdravil Marjan Novak, v. d. direktorja Korporativnega komuniciranja ter jih povabil tudi na naslednje razstave, ki jih bo v letošnjem letu sedem.
O področjih ustvarjanja akademske slikarke Mire Ličen Krmpotić in o njeni istrski zgodbi je več povedal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov, ki je v zloženki k razstavi zapisal:
»Slike Mire Ličen Krmpotić so ena sama nepretrgana zgodba o Istri, o njeni pokrajini, o morju, ki jo obdaja. Umetnica prizna, da je to motivno vodilo živo od samega začetka njene ustvarjalnosti in da se mu še danes predaja z vso svojo ustvarjalno energijo. Če so bili nekoč »baredi« (zapuščena, opuščena polja) tisti ključni motiv, s pomočjo katerega je Ličnova izpovedovala svojo ljubezen do istrskega sveta, so danes to številne druge krajinske posebnosti, v zadnjem času intenzivne pripovedi o solinah.
Naše soline so bile, če pogledamo v preteklost in polpreteklost slovenskega slikarstva, nenehen vir navdiha številnim velikim slikarskim mojstrom. Skorajda ni bilo slikarja, ki bi jih en krat videl in jih potem ne bi naslikal. To je poseben, skoraj magičen prostor z izrazito geometrično zgradbo, znotraj katere se slikarjem odpira pravo bogastvo različnih likovnih prvin in naglasov, od zadržanih in strogih, do kar najbolj razgibanih in polnih barvne energije. Ravno ta razgibanost in barvitost, vizualna razposajenost in bogatost, je prevzela tudi Miro Ličen Krmpotić in nastal je obsežen in doživet slikarski cikel.
Ličnova je v istrski pokrajini predvsem odkrila obilje sonca, topline in pozitivne energije. Bližina morja in njegov mogočni element jo vselej navdušuje in izziva k novim slikarskim interpretacijam. Sama pravi: »Morje je tisto, ki mi je največ dalo in nekako bi rada v umetnosti del tega vrnila istrski pokrajini kot poklon!« Njeno krajinarstvo, ki temelji na razgibanem oblikoslovju in temperamentnem koloritu, moramo po svoje tudi razumeti kot slikarkino iskanje univerzalne lepote. Kajti prav to je eden izmed bistvenih ciljev, ki jih poskuša doseči v s svojo prepričljivo slikarsko govorico. Njene razpoznavne značilnosti so izredno odprta in poudarjena barvitost , izrazita gestualnost in svojevrstna nagnjenost k abstrahiranju. Univerzalna lepota pa je torej tista, z vso slikarkino ljubeznijo in dobroto odkrita vrednota, ki v njenem opusu pridobiva razsežnosti oziroma lastnosti sakralnega ter vzvišenega. Predvsem pa je krajinska tematika notranji in zunanji predpogoj za izražanje specifičnih sporočil, takih, ki pričajo o slikarkinem občudovanju mediteranskega okolja in o tem, kako se mu poskuša kar najbolj približati. Kot slikarka in kot človek!
Miro Ličen v slikarstvu in tudi v drugih oblikah likovne umetnosti (oblikovanje stekla, barvnih oken in podobnega) vodi nenehna želja po raziskovanju. To neprestano iskanje novih poti izražanja ima seveda tudi za posledico, da se v njeni umetnosti potem prepletejo vse pozitivne izkušnje ustvarjanja v različnih tehnikah in izrazih. »Če umetnik hoče v delih obdržati svežo in aktualno sporočilnost, mora nenehno raziskovati in se razvijati«, je spet eno takšnih njenih ključnih vodil. Potrjuje le to, kar slikarka doživlja v sami naravi, kjer se vse nenehno spreminja in dopolnjuje. Ujeti pravi trenutek za to, da slikarka čim bolj natančno zazna in zabeleži vse te spremembe in porajajoče se nove barvne vtise, je gotovo nekaj, kar ji odpira pot naprej, a hkrati tudi – pot k sami sebi.«
Mira Ličen Krmpotić
Mira Ličen Krmpotić je bila rojena 26. maja 1950 v Pulju. Slikarstvo je študirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1973 diplomirala pri profesorju Maksimu Sedeju in leta 1975 končala še restavratorsko specialko na isti akademiji. Od leta 1973 je več kot 50 krat samostojno razstavljala in sodelovala na več kot dve sto skupinskih razstavah doma in v tujini. V zadnjih dveh letih je imela pomembne in večje razstave v Galeriji A+A v Benetkah, pregledno razstavo del v Obalnih galerijah Piran: v Galeriji Loža v Kopru in v razstavišču Monfort v Portorožu, ter v Ljubljani.
Prejela je več nagrad in priznanj: leta 1997 Steletovo priznanje za svoje restavratorsko delo, leta 2009 priznanje Mirka Šubica za leto 2009 in leta 2010 stanovsko Nagrado ZDSLU za svoje likovno ustvarjanje.
Ustvarja v različnih slikarskih tehnikah, v risbi, grafiki, v tehniki vitraža, mozaika in freske. Ukvarja se tudi z oblikovanjem keramike, slika na tekstil, v zadnjem času pa ustvarja tudi v steklu. Njena dela se nahajajo v številnih javnih objektih kot likovna oprema, zelo znane pa so tudi njene opreme sakralnih objektov. Njena dela hranijo v številnih domačih in tujih javnih ter zasebnih zbirkah.
Mira Ličen Krmpotić je zelo dejavna in znana slovenska restavratorka, tako je sodelovala pri številnih restavratorskih projektih v Sloveniji, na Hrvaškem in v Dalmaciji.
Leta 2010 so v Obalnih galerijah Piran izdali njeno monografijo. Živi in ustvarja v Piranu in v Kortivih.
Razstava je na ogled do 9. marca 2012.