Obrazi in tihožitja Mihe Maleša V Galeriji Lek

V četrtek, 12. aprila, smo odprli razstavo monotipij in litografij znanega slikarja in grafika Mihe Maleša z naslovom Obrazi in tihožitja.

Goste je v imenu Leka, člana skupine Sandoz, pozdravila voditeljica Eva Longyka Marušič, podala nekaj podatkov o avtorju ter predstavila Komorni moški zbor Lek, ki je goste razveselil s tremi pesmimi. Povedala je, da je Zveza kulturnih društev za dolgoletno moralno in materialno podporo Komornemu moškemu zboru Lek podelila častno priznanje družbi Lek, zlato plaketo pa je za devetnajstletno kvalitetno vodenje zbora podelila gospodu Milivoju Šurbku.

Več o bogati ustvarjalni poti Mihe Maleša pa je povedal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov, ki je v zloženki k razstavi zapisal:

»Po sredi petdesetih let dvajsetega stoletja, potem ko je bila v Ljubljani prva mednarodna grafična razstava, ki jo danes poznamo kot Mednarodni grafični bienale, smo v slovenski likovni umetnosti doživeli izjemen razvoj grafične umetnosti. Ta je bila skoraj dve desetletji ena izmed vodilnih in naših najbolj reprezentativnih likovnih zvrsti v umetnosti. Eden izmed tistih predstavnikov, ki je v našo grafično umetnost vnesel veliko svežine in ji daroval izjemen grafični opus, je bil slikar in grafik Miha Maleš. Njegovo umetnost so zaznamovali številni motivi s področja figuralike, krajine in tihožitij. Pomembno je omeniti, da je bil Maleš izredno povezan z literarnim dogajanjem in da se v njegovi umetnosti, ne samo pri ilustracijah, pogosto pojavijo motivi iz literature, za kar ga je njegov stanovski kolega Ivan Vavpotič imenoval kar »slikajočega pesnika«.

V Maleševi umetnosti se je poznalo, da je slikar izredno veliko potoval, saj je s teh potovanj prinesel številne vtise, ki so nato polnili njegove likovne zgodbe. Ne le zanimivi krajinski motivi, med katerimi najbolj pogosto omenjamo njegove jadranske, temveč tudi zanimiva pričevanja o ljudeh, na primer iz Makedonije, okolice Dubrovnika in drugod, so prispevali izjemno raznolikost in likovno bogastvo Maleševi umetnosti. Ljudje, ki jih je srečeval na potovanjih, so ga zanimali kot osebnosti in kot pojava. Navduševal se je nad etnografskimi posebnostmi, ki jih je spoznaval ob ljudeh, nad nošami in vse to je upodobil na številnih slikarskih ter grafičnih podobah. Malešu so prisojali, da v svoji umetnosti združuje elemente civilizacije in »primitivnega«, kar je gotovo posledica tega, da je svoje znanje izpopolnjeval v umetniških prestolnicah, kot je Pariz, oziroma da ga je od nekdaj navduševala domača ljudska umetnost. (F. Šijanec)

Miha Maleš je tudi bil mojster izražanja trenutnih vtisov, saj so njegova likovna snovanja izjemno sproščena in v svojem žanru delujejo kot hipni vtisi. To jim daje živost in neposrednost. V svoji likovni ustvarjalnosti je pogosto uporabljal tehniko monotipije, ki po načinu dela z odtiskovanjem lahko sodi med grafične tehnike, ker pa navadno nastane le en odtis (monotipija!), pa med slikarske. Vsekakor Maleša lahko prištejemo med največje slovenske mojstre monotipije, saj nas o tem prepričujejo njegove številne učinkovite tovrstne umetnine. Lahkotnost, živost, barvna razgibanost so tiste temeljne prvine, ki jih najbolj pogosto opazimo v Maleševi umetnosti. Druga, povsem klasična grafična tehnika, ki jo je mojster pogosto uporabljal za svoje umetniško izražanje, pa je bila litografija oziroma barvna litografija. Tudi tu je v osnovi risba tista, ki daje motivom ritem in končni videz. Lahko rečemo, da je bil Maleš izjemen risarski virtuoz in je s pomočjo risbe ter njene neposrednosti gradil svoje prefinjene likovne izpovedi. V umetnostnozgodovinskih študijah o Malešu pogosto naletimo na misel, da je bil rojen grafik in rojen risar (E. Cevc), hkrati pa ne gre prezreti dejstva, da je drugi del svojega umetniškega naboja uresničil v svojem čistokrvnem slikarstvu. In še nekaj je nujno poudariti – njegovo svetovljanstvo, njegovo evropskost, ki se je porajala med njegovim bivanjem v pomembnih likovnih centrih med Prago in Parizom, kjer je nedvomno črpal sveže slogovne posebnosti. Prav zato se je v strokovni literaturi pojavila misel, da je Maleš nekak vezni umetnik med Vzhodom in Zahodom. Vsekakor je srečanje z njegovo umetniško zapuščino še danes vznemirljivo in polno užitkov.«

Miha Maleš

Miha Maleš se je rodil leta 1903 na Jeranovem pri Kamniku. Leta 1919 se je vpisal na kiparski oddelek umetno obrtne šole v Ljubljani in tam ga je kiparstvo učil prof. Alojz Repič, risanje pa prof. Saša Šantel. Leta 1921 je opravil sprejemni izpit na Umetnostni akademiji v Zagrebu, vendar je po prvem semestru odšel na Dunaj. Še se je vrnil na zagrebško akademijo, končno pa leta 1924 odpotoval v Prago in bil tam sprejet na grafično specialko akademije likovnih umetnosti. Dve leti pozneje je že samostojno razstavljal v Pragi in Zagrebu; tako se začne njegova bogata razstavna kariera.

Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bila pomembna retrospektivna razstava njegovih del v ljubljanski Moderni galeriji, nato retrospektiva njegovih grafik v Mariboru, potem ko je že več kot šestdesetkrat samostojno razstavljal doma in v tujini.

Maleš ni bil le likovni ustvarjalec, temveč tudi pomemben kulturni delavec. Ustanovil je na primer prvo bibliofilsko založbo in izdajal prvo umetnostno revijo Umetnost (1936–1945). Zbral in ustvaril je tudi eno največjih zasebnih likovnih zbirk pri nas. Velik del njegove umetniške zapuščine je zdaj zbran in stalno dostopen javnosti v Maleševi galeriji v Kamniku. Njegova dela so uvrščena tudi v najnovejšo stalno postavitev zbirke Moderne galerije v Ljubljani. Miha Maleš je bil eden izmed najpomembnejših slovenskih, tudi mednarodno uveljavljenih slikarjev in grafikov 20. stoletja. Umrl je leta 1987.

V Rečiški dolini v občini Laško že četrto leto deluje Kulturno društvo Galerija Maleš. Ob prostovoljni pomoči članov društva in zunanjih sodelavcev pripravlja slikarjeva hčerka in lastnica galerije Travica Maleš Grešak različne kulturne dogodke in razstave, na katerih se obiskovalci lahko seznanijo z umetniško zapuščino »slikajočega pesnika«, kot je Maleša posrečeno označil prijatelj in slikarski kolega Ivan Vavpotič.

V okviru svojega kulturnega delovanja je Galerija Maleš posredovala Galeriji Lek razstavo Maleševih monotipij in litografij z naslovom Obrazi in tihožitja, za kar se je Iztok Premrov zahvalil Travici Maleš Grešak ter goste povabil, da kdaj obiščejo Galerijo Maleš v občini Laško.

Razstava v Galeriji Lek je na ogled do 8. junija.