Alpe – kot jih vidijo ptice, razstava fotografij Matevža Lenarčiča

15. marca smo v Galeriji Lek odprli razstavo Alpe – kot jih vidijo ptice, s katero nas je Matevž Lenarčič popeljal v višave in nam skozi fotografski objektiv pokazal lepote narave.

»Svet je tako zelo velik, tako zelo lep, da je nemogoče in krivično izbrati najlepši del. Tudi Slovenija je najlepša dežela na svetu.« To je le ena izmed misli, ki jih je Matevž Lenarčič zapisal v svoji fotomonografiji Okrog edinega sveta in s to mislijo je goste nagovorila Eva Longyka Marušič.

Poleg te fotomonografije jih je izdal še osem, najnovejši sta Slovenija izpod neba in Alpe – kot jih vidijo ptice. V Trbovljah leta 1959 rojeni Matevž Lenarčič je po izobrazbi biolog, do svojega 27 leta se je večinoma posvečal alpinizmu. Alpinistične izkušnje je opisal v knjigi Smisel in spoznanje – Patagonija in zanjo prejel Zaplotnikovo literarno nagrado. S fotografijo se profesionalno ukvarja zadnjih dvajset let. Številne razstave, več kot trideset samostojnih je pripravil v tem času, pa tudi mnoge objave v različnih publikacijah, pričajo o njegovi polni ustvarjalni moči in obsegu del.

Escape Quartet sestavljajo odlični glasbeniki, ki imajo kljub mladosti za seboj že številne uspešne koncerte in glasbena tekmovanja. Violinistka Maja Savnik je Prešernova nagrajenka in je zaposlena v Slovenski Filharmoniji. Barbara Fanedl zaključuje študij violine na Akademiji za glasbo in balet v Ljubljani, Valentin Štante končuje študij violine in viole na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu, Marko Kragelnik pa je diplomant Akademije za glasbo in balet v Ljubljani, svoje igranje violončela pa je izpopolnjeval tudi na Dunaju. Z dinamično glasbo so navdušili obiskovalce Galeriji Lek.

Goste je v imenu Leka pozdravila Katarina Klemenc, direktorica Korporativnega komuniciranja, ki je poudarila: »vrlina, ki si jo največkrat delijo ljudje, ki so pri svojem delu izjemni in dosegajo vrhunske rezultate, je skromnost. In tako je tudi z Matevžem Lenarčičem. Kontrasti so del njegovega življenja in ti so vidni tudi na fotografijah.«

Fotografa je predstavil likovni kritik in umetnostni zgodovinar Iztok Premrov, v zloženki k razstavi pa je o delu umetnika zapisal:

Matevž Lenarčič je s svojo fotografsko ustvarjalnostjo zavezan naravi in njenim čarom, kot fotograf pa seveda poskuša te čare v njej odkriti z različnih pogledov. Kot glavnega si je izbral pogled iz letala, ki je po svojem zornem kotu seveda bistveno širši od našega »navadnega« pogleda v naravo, to je iz pogleda človekovega naravnega očišča.

Projekt Alpe – kot jih vidijo ptice, je doživel že nekaj razstavnih predstavitev, pa tudi knjižno, vendar je še vedno svež in privlačen, saj nam odpira številne kotičke, ki jih fotograf na svoj način odkriva pri fotografiranju iz letala. Lenarčič je prepričan, da vsaka nova perspektiva prinese novo sliko in da ima naš pogled omejen zorni kot. Če pa ga razširimo (to pomeni dvigniti se v višave in se ozreti navzdol), je slika bolj objektivna oziroma drugačna od našega vsakdanjega pogleda.

Čeprav je pogled iz zraka že sam po sebi specifičen, poskuša Lenarčič na svetu, ki se premika pod njim, kadar leti z letalom, odkriti ustrezno fotografsko kompozicijo. Seveda je letenje zanj naglo spreminjanje in dinamično preskakovanje iz slike v sliko. Pri tem so dimenzije časa drugačne kot na Zemlji. »Če letiš, se življenje dejansko hitreje odvija, hitreje prejemaš ogromno informacij o svetu,« pravi Lenarčič in nadaljuje: »Vsi razmišljamo v tej smeri, da vidimo enak svet. To nikakor ne drži; vsakdo izmed nas ga vidi in doživlja drugače, vsak človek obrne pozornost drugam, na nekaj drugega. Pri tem pa je pomembno, da ta naš svet pokažemo še z drugega zornega kota!«

Ta misel je v bistvu gonilna moč Lenarčičeve fotografije, saj je po njegovem to iskanje podob sveta iz zraka pravzaprav iskanje tiste drugačnosti, ki zaradi svoje širine ponudi večjo objektivnost. Dinamika odkrivanja sveta, kakršnega s fotografskim aparatom beleži Matevž Lenarčič, v sebi skriva tudi neko posebno avtorjevo željo – željo po izbiri. Večja izbira motivov, ki se mu odpira na njegovih preletih, je tudi zanj večja možnost, da najde tisti motiv, tisti pogled, ki mu ustreza. V naravi nedvomno išče nekaj lepega, in če se mu v določenem trenutku zazdi, da je odkril to, kar ga pritegne, kar je zanj dobro, je to že ključno izhodišče za nov motiv, ki ga ujame s kamero.

Bogastvo različnih razpoloženj, ki se mu razkriva in odpira med njegovimi poleti nad pokrajino, je seveda tisto, kar fotografa nenehno izziva k novim ustvarjalnim dejanjem. Kajti prepričan je, da se mu svet s pogledom od zgoraj lahko odpre še na tisoč novih načinov, ki jih gotovo želi še izkoristiti in jih ovekovečiti.

Z vprašanjem, ali je mogoče v fotografiji odkriti še kaj novega, se je dolgo ukvarjal, zlasti z mislijo, da bi ustvaril najboljšo fotografijo, da bi postal pomemben in znan fotograf: »Potem sem prišel do spoznanja, da tega ni, da ni mogoče ustvariti najboljše fotografije, da je lahko dobra fotografija v določenem trenutku za določenega človeka, drugo pa je marketing.«
Ta avtorjeva izredno iskrena misel nikakor ne pomeni, da bi kakor koli zanemaril pomen kakovosti v fotografiji, pomen rutine, ki je lahko včasih tudi v napoto, in pomen improvizacije, ki večkrat prinese kaj novega. Vse to mora spremljati profesionalnega fotografa, da lahko uresniči svoje ambicije, kot jih je s številnimi projekti doslej uresničil Matevž Lenarčič.

Matevž Lenarčič

Matevž Lenarčič je bil rojen 2. maja 1959 v Trbovljah. Po izobrazbi je diplomirani biolog. Med letoma 1986 in 1990 je deloval kot konservator za naravno dediščino na Zavodu za varstvo narave. Od leta 1990 deluje kot profesionalni fotograf. Je avtor devetih fotomonografij: Slovenija izpod neba, 2010, Alpe – kot jih vidijo ptice, 2009, Okoli edinega sveta, 2006, Zgornja Savinjska dolina, 1991, Vode v Sloveniji, 1995, Savinja, 1997, Logarska dolina in Solčavsko, 1996, Šmarna gora, 1998, Mediteran, 1998. Je pisec dveh knjig: Okoli edinega sveta, 2006, in Misel in spoznanje – Patagonija, 1988. Opravil je naslednje letalske ekspedicije: Transsibirija, 2002, Okoli sveta, 2004, in Afrika, Dolina življenja, 2005. Bil je udeleženec alpinističnih ekspedicij na Grenlandiji, Anapurni I in Anapurni IV, v Karakorumu, Patagoniji in drugod.

Samostojne razstave

1995 IBE, Ljubljana
1996 Cankarjev dom Vrhnika
1996 Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana
1996 Knjižnica Toneta Seliškarja, Trbovlje
1996 Likovno razstavišče Domžale
1996 Regensburg, Nemčija
1996 Kongresna dvorana, Bamberg, Nemčija
1996 Galerija bavarske banke München, Nemčija
1996 Sibyllenbad, Nemčija
1997 Galerija Kompas, Ljubljana
1998 Galerija Commerce, Ljubljana
1998 Knjižnica Mozirje
2000 Galerija Commerce, Ljubljana
2000 Moderna galerija, Ljubljana
2000 Galerija Grad, Velenje
2000 Galerija Arteum, Ljubljana
2001 Fotogalerija Stolp, Maribor
2001 Likovni salon Ravne na Koroškem
2005 Razstava na prostem, Cankarjev dom
2005 Pokrajinski muzej Koper
2005 Razstava na prostem, Tartinijev trg, Piran
2005 Razstavni salon Zavarovalnice Triglav, Postojna
2005 Kulturni dom Bohinj
2005/2006 Kemijski inštitut
2007 Galerija Rika Debenjaka, Kanal ob Soči
2008 Lokal Patriot, Novo mesto
2009 Razstava na prostem: Jakopičevo sprehajališče, Tivoli, Ljubljana
2009 Razstava na prostem, Bolzano, Italija
2010 M.A.R.T (Museo d’Arte Moderna e Contemporanea), Rovereto, atrij
2010 Cankarjev dom
2010 Občina Lenart

Objave

Outdoor Photographer, Terra, Alp, Adria Airways, GEA, Turist, Grif, Viva, Inner Reflection, Pilot Journal, Pacific, Flyer, AeroKurier, Ultralight Flyer, National Geographic, National Geographic Traveller, Horizont, National Geographic Junior

Razstava je na ogled do 15. aprila.