Jože Marinč
Galerija Lek, 21. september 2004 – 11. oktober 2004
Slovo poletju in dobrodošlica jeseni na Marinčevih platnih
V torek, 21. septembra 2004, je bilo v Galeriji Lek odprtje razstave del akademskega slikarja Jožeta Marinča, umetnika, ki živi in ustvarja v Kostanjevici na Krki. Likovnega ustvarjalca in njegov, posebni postopek dela – slikanje z lopaticami – je poetično predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov, v kulturnem programu pa so nastopil člani Lekovega komornega moškega pevskega zbora.
Leta 1998 je pri Dolenjski založbi izšla monografija Jože Marinč, ki sta jo s skupnimi močmi pripravila Jože Marinč in Iztok Premrov. Omenjeno monografijo sta z dobrimi željami na odprtju podarila Metodu Dragonji, predsedniku uprave Leka.
Okolje, v katerem danes živi in ustvarja Jože Marinč, Kostanjevica na Krki, ima na njegovo delo nedvomno zelo velik vpliv, saj se izraža v izrazito živih in poetičnih barvah. Platna, ki si jih lahko ogledate v Galeriji Lek žarijo, slikar pa jih ima na na svojem domu na ogled še veliko, saj ima poleg ateljeja tudi svojo galerijo. Če vas pot zanese tam mimo, se v njej lahko seznanite z njegovim obsežnim delom.
Piko na i dobremu vzdušju na prvem jesenskem odprtju v naši galeriji so dodali pevci Lekovega zbora, ki so v letošnjem letu že pripravili kar nekaj odmevnih dogodkov, eden odmevnejših pa jih še čaka. Na povabilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije bodo ob praznovanju Kartuzije Pleterje 600/100 let v oktobru ponovno izvedli Drugo mašo Charlesa Gounuoda, del svojega letošnjega celovečernega koncerta.
Jože Marinč: Zvenenje barv
V slikarskem svetu Jožeta Marinča, ki je nabit s prispodobami iz narave, se že desetletja vse vrti okrog štirih elementov: zemlje, zraka, vode in ognja. Marinčev likovni izraz temelji na vtisih iz naravnega okolja, ki jih v njegovi specifični abstraktni likovni govorici razpoznavamo kot motive iz gozda, ob reki, med travniki, na morju in podobno. Torej jih umetnik uveljavi kot povsem osebno vizualno interpretacijo. Za to svojo, v več kot desetletju intenzivnega dela "prekaljeno" in izostreno slikarsko govorico je moral umetnik razviti tudi posebno tehnologijo. Njegove slike nastajajo s pomočjo slikarskih lopatic različnih širin in so tako svojevrsten likovni rokopis, ki ga ni mogoče prezreti.
Kljub temu, kar umetnik doživi ob opazovanju okolja, v katerem se nenehno giblje, to je ob slikoviti Krki, obdani z gozdovi in gričevjem, je prepričan, da je treba slikati od znotraj, tako kot občuti sam. Njegovo glavno bogastvo so barve, njegovo najbolj prepričljivo orodje so slikarske lopatice. In to je zanj dovolj. Dovolj za neskončno vrsto pripovedi in tudi izpovedi, ki jih vsakodnevno prenaša na lesene nosilce ali na platno. Njegov postopek slikanja zahteva nenehno urjenje in neprekinjeno ustvarjanje. Slikar ga primerja z izkušnjami pianistov, ki ostanejo v formi le, če vsakodnevno presedijo ob klavirju toliko in toliko ur. Tehnološki postopek, ki ga je v svojem slikarstvu razvil Jože Marinč, ne dopušča bistvenih popravkov in večjih korektur, saj nastaja v dinamičnih nanosih posameznih plasti barve, ki jih slikar v naslednji fazi bodisi nekoliko stanjša ali odvzame bodisi dopolni z novimi plastmi. Njegov motiv torej raste in zori od plasti do plasti, v tem procesu nastajajo kontrastne ali med seboj dopolnjujoče se barvne površine, ki se končno zaokrožijo v celoto. Marinč v svoji slikarski izkušnji združuje elemente spontanosti in naključij z elementi vodenega procesa, ki temelji na razvijanju in potenciranju določenih barvnih razpoloženj. Notranji ritem ustvarja z odločnimi slikarskimi gestami.
Na omenjeno navzočnost štirih elementov v tokratni postavitvi kažejo izrazite rdeče barve, ki simbolizirajo ogenj, in modre, ki predstavljajo vodo. Ob vsem tem je mogoče tudi zaznati, da Marinčevo slikarstvo izžareva energijo; to občutimo ob vsaki njegovi novi sliki. Gre za svojevrstno odprtost, ki ne prenese nikakršnih omejitev in se nenehno bori za svobodnost likovnega izražanja. Sicer ne bi bili priča tako spontanim in razigranim zapisom, ki si jih slikar "privošči" vsak svoj ustvarjalni dan. Gotovo je v ozadju prepričanje, da je mogoče le na ta način vztrajati pri tovrstnem slikarstvu, ki na eni strani avtorja razveseljuje s številnimi izraznimi možnostmi, mu odpira sproščene dialoge med najrazličnejšimi barvami in mu hkrati, ko z določeno podobo uspe doseči zaželeni učinek, ponudi tisto najbolj bistveno – slikarsko zadovoljstvo. Umetnik to vsekakor potrebuje za nadaljevanje zastavljenih tem, pa najsi gre za "goreče in žareče" vtise oziroma motive ali pa za hladne in umirjene pripovedi o tisočletnem toku reke, ki se leno sprehaja po pokrajini.
Iz spontanih zasnov se rojevajo usklajene in enotno učinkujoče podobe. Slikar se spušča v vsakdanjo umetniško avanturo vendarle pripravljen in z bogatimi izkušnjami o tem, kar želi doseči v izrazih posameznih podob. Tako je njegovo slikarstvo nenehno na preizkušnji, ali je mogoče doseči še več, ali je mogoče prodreti še dlje v iskrenih interpretacijah danih tem. Tako kot je narava neizčrpen vir vizualnih in drugih informacij, tako Marinčevo slikarstvo že nekaj časa trdno dokazuje, da je mogoče vztrajati pri določenem konceptu, če imaš vselej voljo stopati naprej, k novim in novim rešitvam in ob tem spoštovati vse tisto, kar je dobrega nastalo prej.
Iztok Premrov
Življenjepis
Jože Marinč se je rodil 19. 3. 1954 na Dolenji Brigi pri Kočevski Reki. V Ljubljani je končal Šolo za oblikovanje, Pedagoško akademijo in Akademijo za likovno umetnost, kjer je diplomiral leta 1979. Nato je dve leti obiskoval še slikarsko specialko te akademije.
Živi in ustvarja v Kostanjevici na Krki.
Leta 1998 je pri Dolenjski založbi izšla monografija Jože Marinč.
Nagrade
Za svoje delo je prejel več nagrad na likovnih prireditvah "Ex tempore" v Novem mestu, Škofji Loki in Dobrni. Leta 1993 je prejel grand prix na I. Bienalu mesta Kranja, leta 1995 pa nagrado na Majskem salonu ZDSLU v Ljubljani.
Samostojne razstave
1980 | Likovni salon, Kočevje
1981 | Lamutov likovni salon, Kostanjevica na Krki
1985 | Galerija Krško, Krško; Kemijski inštitut Borisa Kidriča, Ljubljana
1986 | Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev, Ljubljana; Dolenjski muzej, Novo mesto
1987 | Galerija Ars, Ljubljana; Razstavišče Likovna vitrina, Nova Gorica; Posavski muzej, Brežice; Galerija Antona Trstenjaka, Ljutomer
1992 | Galerija Miška Kranjca, Murska Sobota; Galerija Ars, Ljubljana; Galerija ZDSLU, Ljubljana
1993 | Galerija Labirint, Ljubljana; Posavski muzej, Brežice; Galerija Krško, Krško
1994 | Mala galerija, Kranj; Galerija Mak, Maribor
1995 | Galerija AULA, Celovec, Avstrija; Galerija Šivčeva hiša, Radovljica
1996 | Lamutov likovni salon, Kostanjevica na Krki; Galerija Gradac, Zagreb, Hrvaška
1997 | Galerija Ilirija, Ljubljana; Galerija Krka, Novo mesto
1998 | Galerija Dvorni trg, Ljubljana
1999 | Galerija Equrna, Ljubljana; Dolenjski muzej, Novo mesto
2001 | Galerija Kos, Ljubljana; Galerija Žula, Maribor; Galerija Gerda Turke, Dortmund, Nemčija
2002 | Galerija Imprima, Ljubljana; Galerija Krško, Krško
2003 | Bežigrajska galerija 2, Ljubljana
2004 | Katakombe in granate, Velikovec, Avstrija; Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
Jože Marinč je sodeloval na številnih domačih in mednarodnih skupinskih razstavah.