Marij Vrenko

Galerija Lek, 9. november 2004 – 7. december 2004

Novi nadrealizem Marija Vrenka

V Galeriji Lek je v torek, 9. novembra, potekalo odprtje razstave najnovejših del mladega ljubljanskega umetnika Marija Vrenka.

Marij Vrenko je bil rojen leta 1963 v Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski likovni akademiji, kjer je dokončal tudi podiplomski študij slikarstva in restavratorstva. V letih od 1991 do 1998 je kot docent predaval tehnologijo slikarstva na isti akademiji. Za svoja dela je prejel že številne nagrade, seznam razstav, na katerih je razstavljal, bodisi samostojno bodisi skupaj z drugimi umetniki, pa tudi ni prav kratek.

Marij Vrenko je slikar in restavrator obenem, kar je redka, pa toliko bolj zaželjena kombinacija. Že od študentskih časov, ko si je na restavratorskem centru služil kruh, v sebi razvija tehnično mojstrstvo, znanstveni pristop in praktična znanja restavratorja, hkrati pa išče in najde svojo osebno ustvarjalno svobodo v slikarstvu. Restavrator tako kot dirigent, ki vodi in prenovi skladbo ali simfonijo, v freski ali sliki odkrije in sledi skrivnostim avtorja – tako se pravzaprav oba trudita ohranjati umetniška dela v dobri kondiciji. Slikar pa za svojo izpoved potrebuje in ustvarja lastno duhovno platno oz. okno. Dober restavrator je praviloma lahko dober slikar, obratno pa ni vedno nujno. Marij Vrenko oboje počne dobro in s srcem.

Najnovejša dela Marija Vrenka, ustvarjena prav za tokratno razstavo v Galeriji Lek, in bodo na ogled do 7. decembra, nas po besedah likovnega kritika Iztoka Premrova, ki je prispeval spremno besedilo za tokratno razstavo, “vabijo v povsem svojstven likovni svet. Zaradi nagnjenosti k nekakšni novi obliki slikarskega nadrealizma je vse to, kar opazujemo na Vrenkovih platnih, postavljeno v nek nov kontekst. V osnovi slikar svoje tematske zasnove preigrava med motivom tihožitja in pokrajine oziroma iz teh dveh različnih izhodišč največkrat izoblikuje eno samo”.

V sožitju likovne in glasbene umetnosti – s svojim nastopom je navdušil klarinetist Andrej Zupan – ter umetnosti besede, ki jo je prispevala tudi voditeljica Eva Longyka Marušič, je izzvenel večer, pripravljen za umetnosti željne gurmane.

Marij Vrenko

Srečanje s slikami Marija Vrenka je vsekakor razburljiv in nenavaden dogodek, saj nas njegove podobe postavljajo oziroma pritegujejo v povsem svojstven likovni svet. Zaradi nagnjenosti k nekakšni novi obliki slikarskega nadrealizma je vse to, kar opazujemo na Vrenkovih platnih, postavljeno v nek nov kontekst. V osnovi slikar svoje tematske zasnove preigrava med motivom tihožitja in pokrajine oziroma iz teh dveh različnih izhodišč največkrat izoblikuje eno samo.

To pa je tisto, kar pri njem in v njegovem slikarstvu nenehno ustvarja vsebinsko in tudi likovno-raziskovalno napetost. Vsakdanji predmeti, ki tvorijo večino kompozicijskih zasnov Vrenkovih slik, v danem trenutku postanejo posvečena likovna telesa. Slikar jim v novih miselnih zvezah določi drugačno funkcijo od njihove naravne v resničnem svetu. Slikar uspešno ustvarja preobrazbe predmetov in prizorišč iz primarnih pomenov v drugotne. Marij Vrenko se kot nekakšen mag poigrava z njihovimi usodami in iz tihožitij ustvarja pokrajinske preglede. Kako sicer razumeti njegovo nenavadno komponiranje človeških likov, njihovih glav, rok in drugega v krajinsko postavitev, ki jo dopolnijo povsem banalni predmeti – skodelice, sadeži, rokavice in podobno. Dogajajo se zanimive zamenjave vlog in pomenov predmetov, ki sestavljajo novo krajinsko vizijo tega slikarja.

Če je za izvorni nadrealizem značilna nekakšna odtujenost in grozljivost likovnih metamorfoz, ki se mnogokrat “sklicujejo” na angažirane teme, grozote, duševne posledice trpljenja in operirajo z zahtevno simboliko, učinkuje v nadrealizem usmerjena Vrenkova slikarska umetnost povsem nasprotno: je igriva, lahkotna, domiselna in “nezatežena”. Bodri nas s slikarjevim očitnim optimizmom, veseljem do življenja, veseljem do slikanja.

Vse te vizije so podkrepljene z izrazitim koloritom, ki raste iz osnove s pastoznimi namazi in plastenjem barv. Imamo občutek, da je slikar ustvarjalec reliefnih form, saj vse, kar naslika, tako plastično izstopa pred svojim ozadjem. Globini prostora posveča enako pozornost kot plastični govorici predmetov in oseb, protagonistom na njegovih slikarskih vizijah. Vrenko je dosledno zaveden temam in predmetom, ki izpolnjujejo njegovo slikarsko radovednost ter ga mamijo k ustvarjanju. Slikar se s trdno izdelanim konceptom dela laže prepušča ležernosti ustvarjalnega toka, pri katerem ne sme biti zavor, ne likovnih in ne vsebinskih. Njegovi občutki se zlahka uresničujejo na platnih zaradi izjemne intuicije, ki jo ima slikar pri iskanju skladnih objektov svojega slikarskega zanimanja. Lahko občudujemo njegovo neverjetno odprtost do vidnega sveta in pojavov v njem, nato pa duhovitost, s katero spravlja predmete na svojih podobah v nove pomenske zveze. V vsakem pogledu ima njegova domišljija omogočeno prosto pot, saj ji umetnik “likovno streže” z izdelano in izbrušeno slikarsko govorico, ki ne dvomi v prepričljivost lastnih podob. Zato je hkrati tudi vehementna in odkritosrčna izpoved slikarja, ki se ne ubada z velikimi in zapletenimi temami, ampak v kotičkih svoje “arkadijsko razigrane” duše usklajuje svoje zunanje in notranje vtise, iz katerih se rodijo te samosvoje in nenavadne likovne podobe.

Iztok Premrov

Življenjepis

Marij Vrenko je bil rojen leta 1963 v Ljubljani. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je dokončal tudi podiplomski študij slikarstva in restavratorstva. V letih od 1991 do 1998 je kot docent predaval tehnologijo slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.

Živi in ustvarja v Ljubljani.

Nagrade
1987 – Radlje ob Dravi, 1. nagrada Analle risbe
1988 – Ivanjica, 1. nagrada XXI. Jugoslovanske mladinske kolonije
1991 – Škofja Loka, Groharjeva štipendija
1996 – Maribor, nagrada Galerije Hest

Samostojne razstave
1991 – Koncertni atelje DSS, Ljubljana
1992 – Groharjeva galerija, Škofja Loka
1993 – Mestna galerija Ljubljana, predstavitev grafične mape; KUD France Prešeren, Ljubljana
1995 – Galerija Dvorni trg, Ljubljana
1996 – Galerija Zala, Ljubljana
1997 – Bežigrajska galerija, Ljubljana; Groharjeva galerija, Škofja Loka; Galerija Žula, Maribor
1998 – Galerija Equrna, Ljubljana
1999 – Galerija Šivčeva hiša, Radovljica
2001 – Galerija Hest, Ljubljana; Galerija Iskratel, Kranj
2002 – Galerija ZDSLU, Ljubljana
2003 – Galerija Karas, Zagreb, Hrvaška; Galerija Casa della confranternita, Udine/Videm, Italija