Bogastvo rastlinskih oblik
Galerija Lek, 6. maj – 30. maj 2008
Dimitar Malidanov
Z odprtja razstave del Dimitra Malidanova
V torek, 6. maja, v popolnoma pomladnem, že skoraj poletnem vzdušju, je v Galeriji Lek potekalo odprtje razstave del akademskega slikarja in grafika Dimitra Malidanova. Slovenski javnosti se je avtor doslej že večkrat predstavil kot odličen grafik, tokrat pa je v Sloveniji prvič na ogled postavil tudi svoje slike.
Skupni imenovalec razstavljenih del so rastlinski motivi, ki so po besedah likovnega kritika in umetnostnega zgodovinarja Iztoka Premrova že nekaj časa prepoznavni motiv slikarjevih del. Na to je zagotovo vplivalo tudi slikarjevo odraščanje v Makedoniji, sredi pokrajine polne nasadov tobaka in bombaža, zanimivih rastlinskih motivov, ki se pojavljajo na večini v Galeriji Lek predstavljenih del.
Dimitar Malidanov je nenehno prehajanje med dvema državama, Slovenijo in Makedonijo – trenutno je redni profesor in dekan Fakultete za likovno umetnost -označil kot bogatenje svojega ustvarjanja, kot dodano vrednost, ki mu omogoča ustvarjanje s širšim zamahom.
Tudi kulturni program je bil v znamenju Makedonije, pravega makedonskega ora, v izvedbi vrhunskih glasbenikov, Andreja Zupana in Azima Brizanija.
Bogastvo rastlinskih oblik
Že dolgo so razpoznavni znak likovne ustvarjalnosti makedonskega slikarja in grafika Dimitra Malidanova vegetabilni, torej rastlinski motivi. To je svojevrstna zavezanost neki splošni likovni temi, ki jo avtor modificira glede na lastna razpoloženja. Gre za razpon od konkretnega, razpoznavnega, v naravi opaženega motiva do njegove popolne svobodne interpretacije, tudi za približevanje povsem abstraktnim formam, za katerimi in ob katerih slikar odpira zanimivo barvno problematiko. Slikarjevi cvetovi in listi rastlin so prispodobe nekega idealnega barvnega in motivnega sveta, zato jih Malidanov slika s sproščeno in dokaj razigrano likovno govorico. Seveda je v teh nežnih formalnih zasnovah, ki so na splošno značilne za občutljivo zgradbo rastlin, podobno subtilna avtorjeva slikarska govorica. Njegova občutenja so usklajena s tem, kar želi ustvariti: cvet kot samostojno odprto ali zaprto formo, znotraj katere se umetniku odpirajo posamezne asociacije, ki motiv nato nadgradijo. Ponekod se zdi, da se slikar “obnaša” konstruktivistično, drugod spet gradi na izkušnjah kubizma, zna pa se predati tudi različnim oblikam nove dekorativne umetnosti. V vsakem primeru išče svobodne kompozicijske vzorce, ki ožjemu rastlinskemu motivu odpirajo meje in ga poskušajo razviti kot avtonomno likovno vrednoto in kompozicijsko celoto.
Avtor ima pred očmi vselej en bistveni cilj – doseči razpoznavno oblikovno tvorbo, ki jo prepreda niz značilnih struktur, in vse to odeti s slikovito govorico odprtih barv. Zanimajo ga torej zoženi pogledi na motiv popka ali cveta, v katerega se spusti kot v neki pokrajinski predel in v njem poišče zadoščenje. Vegetabilne oblike so lahko neposredno vezane na konkreten pojav v naravi – taki so denimo tudi kokoni sviloprejk ali tobakovo listje, ki jih je v mladosti slikar srečeval na makedonskih poljih -, lahko pa so tudi, in to verjetno velja za večino avtorjevih del, te oblike izključno plod njegove domišljije, njegovih sanj. Ploskovito barvno govorico Malidanov uveljavlja kot nekaj povsem samoumevnega, kajti zdi se, da mu je tudi najbolj prikladna za te njegove samosvoje likovne izpovedi. In ravno s temi poudarjenimi barvnimi površinami, ki jih prepreda z bogatimi risarskimi strukturami, se umetnik vselej vrača v svoj značilni likovni svet. Bogate risarske izkušnje ima seveda iz svoje grafične umetnosti, ki je v njegovem opusu obsežnejša od slikarske. Njegov ustvarjalni postopek je podoben postopku čebel, ki s točno določenim namenom vstopijo v prostor cveta, da bi v njem poiskale tisto bistveno: hrano. Vzporedno s to nalogo opravijo še vrsto drugih, na primer oprašitev. Pri slikarju je ustvarjalna pot podobna: spusti se v jedro cveta, da bi v njem neposredno doživel bogastvo oblik in vidnih ter svetlobnih vtisov, s katerimi nato napolni svoje podobe. Kako razpoznaven je motiv, kako je blizu tistim v naravi, o tem odloča slikar, kajti njegova iskanja niso samo enoznačna ustvariti nekaj slikovitega in očem privlačnega. Trdno je prepričan, da slikarjeva svobodna misel ne sme imeti nikakršnih ovir na poti k izčiščeni motivni zasnovi, ki mora biti izraz njegovih najbolj iskrenih občutkov. Šele tedaj mu ponudi pravo slikarsko zadoščenje.
Iztok Premrov
Življenjepis
Dimitar Malidanov se je rodil 5. decembra 1946 v Sarakinovu v Egejski Makedoniji. Leta 1972 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Gabrijelu Stupici, nato pa je leta 1975 končal še grafično specialko pri prof. Marjanu Pogačniku. Med letoma 1976 in 1977 je kot štipendist francoske vlade specializiral litografijo na E. N. S. Beaux Arts v Parizu pri prof. Georgesu Dayezu. Do zdaj je več kot tridesetkrat samostojno razstavljal, med drugim v Parizu, New Yorku, Beogradu in Sarajevu. V okviru številnih skupinskih razstav, na katerih je sodeloval s svojimi deli, se je predstavil na Poljskem, v Združenih državah Amerike, Franciji, Švici, Nemčiji, Romuniji, Bolgariji, Švedski, na Hrvaškem, v Srbiji in drugod. Bil je udeleženec številnih likovnih srečanj in delavnic doma in na tujem. Intenzivno se ukvarja z grafično umetnostjo in oblikovanjem knjig. S svojimi grafikami in ilustracijami je tako opremil več knjižnih izdaj.
Tri desetletja je dejaven tudi kot likovni pedagog. Na Fakulteti za likovno umetnost (FLU) v Skopju v Makedoniji je redni profesor za grafiko in dekan fakultete. Za svojo ustvarjalnost je prejel več pomembnih makedonskih državnih nagrad, med njimi nagrado 11. oktober, najvišje priznanje Republike Makedonije za dosežke v umetnosti, in nagrado 13. november, ki jo za vidne prispevke v umetnosti podeljuje mesto Skopje. Prejel je tudi več nagrad na mednarodnih grafičnih razstavah, kot so Trienale sodobne jugoslovanske grafike, Mednarodni grafični bienale v Bitoli, Bienale grafike v Varni, Bienale suhe igle v Užicu in Trienale v Chamaliersu. V Ljubljani je prvič samostojno razstavljal v Galeriji Ars (1976), kasneje je imel obsežnejši predstavitvi svojih grafik v Jakopičevi galeriji (1995) in Tobačnem muzeju (2002). Slovenski javnosti pa se tokrat prvič predstavlja s slikami.