Majda Skrinar

Galerija Lek, 13. april 2010 – 4. junij 2010

Marec je letos nenavadno mrzel – razstava Majde Skrinar

V torek, 13. aprila, smo v Galeriji Lek odprli razstavo del akademske slikarke Majde Skrinar. Razstava umetnice iz Kopra nosi naslov Marec je letos nenavadno mrzel. Za razgiban glasbeni del večera je poskrbel Andraž Mazi, ki velja za enega najbolj vsestranskih slovenskih kitaristov, v kar so se prepričali tudi obiskovalci, saj je Andraž zaigral na akustični kitari, resonator kitari in na banju.

Umetniška dela Majde Skrinar je predstavil likovni kritik in umetnostni zgodovinar Iztok Premrov, ki je glede na slikarkino povezanost z morjem, svoj govor začinil z odlomkom iz knjige Mediteranski brevir hrvaškega književnika Predraga Matvejevića.

V zloženki k razstavi pa je o delu slikarke zapisal:

Če umetnik živi v pristnem stiku z naravo, če jo spoštuje in hkrati občuduje, mu ta v zameno gotovo ponudi številne izzive in ga povabi k neizčrpni izbiri motivov ter zgodb. Umetnik, ki iskreno začuti polnost tega bogastva, ob tem vsekakor ne more ostati brezbrižen. Mogočni element morja, zgodbe, ki jih ponuja to ?okno v svet?, so nekaj, kar intenzivno priteguje slikarsko pozornost Majde Skrinar. Življenje ob morju, draž njegove bližine, značilne vonjave obmorskega sveta in opazovanje vsega, kar se dogaja od točke pogleda proti magični črti horizonta, so gotovo nekaj, kar pri umetnici spontano preide v likovne podobe. Morje ji s svojo spreminjajočo se atmosfero nesporno ponudi trdno in prepričljivo vsebino. Na eni strani ta svet slikarki ponuja konkretnost podobe, a ji hkrati odpira tudi zagonetno vprašanje o vsem, kar se skriva za obzorjem, kjer se morje odpira naprej in naprej v neskončne širjave tja do najbolj oddaljenih delov sveta.

Postopek snovanja slik je pri Skrinarjevi nekako ustaljen in ga sestavlja nekaj ključnih točk. To so: opazovanje, izbira motiva, skiciranje in potem daljši razmislek. Vse bistveno pa je skoncentrirano v zadnji fazi končne priprave slike, ki obvezno nastane v ateljeju. V naravi tako nastane le skromen, skorajda neznaten kroki, ki pa vendarle že opredeljuje in določa bistvo motiva, predvsem tudi medsebojna razmerja kompozicijskih elementov, ki ga tvorijo; na primer položaj ladij, ki prečijo širino načrtovane podobe. Tovrstni prizor ali motiv, v klasičnem slikarstvu znan kot marina (morski pejsaž), je že nekaj časa vodilna tema Majde Skrinar. S ciklom teh novejših slik je nedvomno dosegla izredno skladne, barvno umirjene in med seboj organsko povezane podobe, z izrazito osebno obarvanimi občutji.

Slike Majde Skrinar so prežete s subtilnostjo. Slikarka se sicer premišljeno loti ustvarjalnega procesa, v katerem spretno združuje trenutne vtise s tistimi bolj trajnimi spoznanji. Med te se gotovo vpletajo spomini, ki segajo do slikarkinega otroštva in so na neki način izjemno pomembni. Kdo namreč lahko najbolj iskreno in neobremenjeno doživi določeno okolje, če ne prav otrok?

Na slikah Majde Skrinar največkrat prevladuje megličava atmosfera; ta zmehča podobo morja in ladij, ki plujejo po njem. Redko doživimo intenzivnejši barvni poseg, slikarka morju šele v ateljeju da končno barvno razpoloženje, ovije ga s skrivnostno tančico in ga iz vsakdanjosti povzdigne v nevsakdanjost, morda celo v vzvišenost. Vsekakor so te njene slikarske interpretacije na svoj način skrivnostnega morskega okolja prežete z vrednotami izrazito osebnih likovnih izpovedi in občutij. Seveda imajo ladje, ki potujejo na njenih slikah v to in ono smer, tudi nekaj simbolike. Slikarko so namreč od nekdaj fascinirali parniki in čezoceanke, ki so iz daljnih predelov sveta v pristanišče pripeljali ljudi različnih barv in vse mogoče tovore. Na svoj način ladje ustvarjajo tudi dialog kot povezavo med tem okoljem in preostalim svetom. Danes seveda govorimo o pojavih globalnosti na vseh področjih, o nenehnih povezavah in združevanju, ki imajo seveda tudi vrsto jasnih posledic. Ena izmed njih je spreminjanje nekaterih trajnih vrednot. Slikarka tega ne prezre in na svojih slikah poskuša izraziti tudi to, kako se spreminja mediteranski svet in z njim njegova kultura, še huje, kako počasi izginjata.

Slikarka sama pravi, da se vsebine in zgodbe vseh njenih slik v njej nabirajo kot usedline, kot plasti, ki legajo druga na drugo. Zato njen ustvarjalni postopek nikakor ni hiter in impulziven, ampak nasprotno: stvari, vtisi in odločitve morajo v slikarki dozoreti, šele potem dobijo pravo podobo.

Majda Skrinar

Majda Skrinar je rojena 3. septembra 1963 v Kopru in tam je leta 1982 tudi končala splošno gimnazijo. Od leta 1982 do 1993 je študirala na Univerzi v Ljubljani. Dve leti je študirala italijanski jezik in literaturo na Filozofski fakulteti. Leta 1990 je končala študij arhitekture na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Za diplomsko nalogo je prejela Plečnikovo nagrado za arhitekturo. Leta 1993 je z odliko končala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost. V študijskem letu 1994/95 je študirala na oddelku za arhitekturo na Univerzi v Coimbri na Portugalskem. Deluje kot samostojna kulturna ustvarjalka. Od leta 1994 je članica ZDSLU.

Razstava Majde Skrinar bo na ogled do 4. junija 2010.