Lojze Logar

Galerija Lek, 10. oktober – 8. november 2002

Lojze Logar

Ustvarjalna pot akademskega slikarja in grafika Lojzeta Logarja traja že več desetletij in na slovenskem likovnem prizorišču pušča za sabo vidno sled. Avtor je bil vseskozi zvest samemu sebi in svoji ustvarjalni individualnosti, ki je ni nikoli zapustil, da bi se potopil v svet, ki ga je obdajal in ga je zaman poslušal ukrotiti ter ujeti v svoje mreže. Konformizem, ko človek preneha obstajati, kot " to, kar je", in postane takšen kot drugi od njega pričakujejo, je sovražil.

Nikoli se ni podrejal trendom, pa čeprav je v svojem ustvarjalnem opusu nemalokrat hodil vštric s svetovnimi likovnimi zvezdami. Tako so bila v sedemdesetih letih, v času poparta, ki so ga pri nas poimenovali kar nova figuralika, njegova dela polna idolov takratne potrošniške družbe in so se lahko mirno kosala z deli največjih svetovnih popartistov, ko so Warhol, Rausenberg in drugi.

V začetku osemdesetih let je Logar zapustil likovni svet figuralike in se predal popolni abstrakciji minimalističnega črno-črnega slikarstva. Črnina ni bila nov element v njegovih slikah, saj je bila občutno navzoča že v obdobju poparta, v tem obdobju pa je z njo oziroma s tako imenovanim dripingom različnih vrst črne barve samo zapolnil ves likovni prostor.

V drugi polovici osemdesetih je prišlo v Logarjevem slikarstvu do vidnega preobrata. Začel je svoj najobsežnejši ciklus, ki se mu vleče dve desetletji; imenuje ga Davidovi vrtovi. Črnina je skoraj izginila, skrčila se je zgolj na obrobe, ves preostali prostor pa je zažarel v divji čistini skoraj celega barvnega spektra.

V vrtovih kralja Davida likovno polje sije, kot da bi v kozmosu prižgali nešteta sonca ali pa kot da bi morda eksplodirala supernova. Vrtovi so vrelec življenja, mladosti in lepote. Polni so utripajoče energije, ki se izliva v prostor in ki seva s tako močjo, da izniči in zminimalizira skorajda vse okoli sebe, spreminja okolje, ubija vakuum in praznino ter sivino v nas. Nerazpoznavna vilinska telesa brez glav, najrazličnejših antropomorfnih oblik, so prežeta s trepetajočim erotizmom in razparana z ostrinami ter mehkobami. V glavnem jih najdemo v ležečem, pa tudi stoječem položaju, poveznjena na nekakšne lesene konstrukcije; zdi se, kot da bi jih avtor hotel ujeti in ukrotiti na platnu, pa mu to ne uspeva najbolje.

Razstavljeni opus je iz tega obdobja, vendar so te slike javnosti prvič predstavljene. Lahko rečemo, da so preživele prestop v novo tisočletje in so še vedno enako aktualne, kot so bile pred dvajsetimi leti, in nič manj veličastne, kot so bile skozi celotno obdobje Davidovih vrtov.

V devetdesetih letih je sledilo novo stilno obdobje – obdobje Intermezzozoika. Barvna paleta se je ponovno spremenila in se zreducirala. Ponovno je začel z monokromnim slikarstvom in se približal abstrakciji. Prek velikih platen se je razlila turkizna modrina. Forme so se poenostavile, bitja so zapustila vrtove in le-ti so ostali sami, brez teles, ki so bila kar razpoznavni znak dotedanjega Logarjevega slikarstva. Še vedno – kljub pomanjkanju različnih barv – pa so slike Intermezzozoika živele in žarele z neko prefinjeno svetlobo, ki pa je na okolje delovala dosti bolj umirjeno. Avtor se je v tem obdobju pri svojih delih poglobil v svojo notranjost in duhovni svet ter dal poudarek predvsem kontemplaciji in meditaciji. Imamo občutek, kot da nas je s površja zemlje želel pripeljati v globine voda.

Logar je eden izmed maloštevilnih slovenskih slikarjev, ki mu je prisluhnila tudi tujina. Razstavljal je skupaj z velikani sodobne likovne umetnosti, kot so Hockney, Vedova, Kokoschka, Paladino in drugimi in dobil tudi številne nagrade in prestižna priznanja v Bradfordu, Baden-Badnu, Gyoru, Sofiji…

Njegova raziskovalna in ustvarjalna pot še ni gotova, še zdaleč nismo videli in doživeli vsega, kar zmore ustvariti; kaj se mu bo na tej poti primerilo, pa nam bo povedal jutri.

Olga Butinar Čeh, prof. umetnostne zgodovine

O umetniku

Lojze Logar je bil rojen 30. julija 1944 v Sloveniji. Leta 1968 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in dve leti kasneje končal študij specialke za grafiko pri profesorjih Riku Debenjaku in Marjanu Pogačniku. Leta 1974 je bil štipendist DAAD v Zahodnem Berlinu, kjer je študiral pri profesorju Engelmanu.

Živi in ustvarja v Izoli in Ljubljani. Na Ijubljanski Akademiji za likovno umetnost je profesor za grafiko in slikarstvo. Številne glavne nagrade in priznanja je prejel doma in v svetu. Sodeluje na številnih mednarodnih in domačih razstavah ter likovnih kolonijah.

Izbrane nagrade

  • 1971 Celovec (Avstrija) – nagrada "Intart"
  • 1976 San Benedetto (Italija) – srebrna medalja "Cooperazione e lavoro"
  • 1979 Eisenstadt (Avstrija) – nagrada za razstavo "Pannonia 79"
  • 1985 Baden-Baden (Nemčija) – nagrada na "European Biennial of Graphic Art" Ljubljana – nagrada na "16. mednarodnem grafičnem bienalu"
  • 1986 Bradford (Velika Britanija) – nagrada na "British International Biennial"
  • 1987 Reykjavik (Islandija) – nagrada na "Grafica Atlantica"
  • 1992 Tajpej (Tajvan) – nagrada za kvaliteto na "International Biennial of Graphic Art"
  • 1993 Maastricht (Belgija) – tretja nagrada na "1 st International Graphic Biennial"
  • 1993 Gyor (Madžarska) – Grand Prix na "International Graphic Biennial"
  • 1994 Tajpej (Tajvan) – nagrada za kvaliteto na "International Biennial of Graphic Art"
  • 1998 Sofija (Bolgarija) – prva nagrada na "International Graphic Biennial"

Razstave doma in po svetu

Ljubljana, Kiel, Portogruaro, Beograd, Pariz, Lima Mlines, Cuxhaven, Udine, Castelnuovo n9i Monti, Biella, Bonn, Milano, Zagreb, Aleksandrija, London, Rim, Eisenstadt, Graz, Szombathely, Firence, Celovec, Cleveland, San Benedetto, Berlin, Greenwich, Dubrovnik, Sarajevo, Baden-Baden, Bruselj, Kobenhaven, Vancouver, New York, Bradford, Varna, Reykjavik, Basel, Los Angeles, Frechen, Liege, Washington, Kairo, Clermont Ferrant, Havana, Atene, Digne-les-Bains, Krakow, Tbilisi, Bogota, Cali, Minsk, Moskva, Sakaide, Munchen, Kawasaki, Dunaj, Seul, Malmo, Goteborg, Stockholm, Oderzo, Cagnes-sur-Mer, Pordenone, Tajpej, Singapur, Maastricht, Gyor, Sofija,…