Ljerka Kovač in Janez Matelič

Galerija Lek, 6. 2. 2003 – 4. 3. 2003

Ljerka Kovač in Janez Matelič

Novejša likovna ustvarjalnost Ljerke Kovač ima vrsto posebnosti in izvirnih rešitev, ki so že povsem natančno določene. To je predvsem barvit in igriv svet, ki mu pokrajina daje kompozicijski okvir, znotraj katerega pa so v različnih ritmih razvrščene podrobnosti. Pri tej slikarki ne moremo govoriti o konkretni pokrajini – to še zlasti velja za cikel najnovejših akvarelov ampak o krajinski motiviki, ki je likovni konglomerat videnega in izmišljenega.

Ljerka Kovač je že v grafiki začela ta postopek likovnega snovanja, v akvarelnem slikarstvu pa ga je še dodelala. Bistveno pri tem postopku je, da si umetnica jemlje posebno vrsto svobode in da v svoji domišljiji tudi konkretna urbana okolja tako predela in spremeni, da iz njih nastanejo povsem novi predeli, ki gledalca mamijo s svojo nenavadnostjo in barvitostjo. In obmorsko okolje, slikoviti svet na zgornjem robu Mediterana, ji ponuja oboje: konkretna motivna izhodišča in spodbudo za neizmerno domišljijsko razigranost.

Dela na papirju so, tako kaže, ena najbolj priljubljenih oblik likovne ustvarjalnosti Ljerke Kovač. Še nedavno je bilo zanjo značilno izhajanje iz motiva kope ali griča, na katerih se je porajalo življenje, novejše kompozicije pa so povsem drugačne. Vodilni motiv so postala imaginarna pristaniška ali drugačna mesta, ki jih sestavlja neskončna vrsta barvnih likov. Njene podobe so nekakšni novi povzetki pokrajine, ki jo je umetnica morda opazovala, v njej doživela številne vtise, nato pa je vse, kar ji je narava ponudila, prevedla v povsem nove krajinske vzorce in motive.

Seveda so barve in barvna razpoloženja ob risbi poglavitne likovne sestavine, s katerimi Ljerka Kovač oblikuje svoje podobe. V njih vlada lahkotno razpoloženje, veselje do življenja, skratka tisto, kar polni umetničino življenjsko in likovno izkušnjo.

Janez Matelič je v svojem dosedanjem grafičnem in slikarskem ustvarjanju bil že v izhodiščni poziciji zavezan Mediteranu in morskemu svetu. Tako so tudi v njegovi umetnosti pogoste vedute obmorskih mest, ki seveda ne sodijo med portretne pokrajine, ampak so svojstveni likovni komentarji tega slikarja. Mateličeva osnovna likovna sredstva so povezana z grafičnim delom, vendar pa je umetnik vselej uporabljal risbo in akvarel v svojih dnevnih zapisih. Zdaj je našel v akvarelnem slikarstvu nove izzive, predvsem tudi glede formata.

V vsebinskem pogledu pa se je spet povrnil k nekaterim že znanim temam. Lahko rečemo, da tudi Matelič za svojo pripoved potrebuje vsebinski in motivni okvir, ki mu ga ponuja pokrajina. Slikar je svojevrsten sanjač in fantast, saj se v njegovih pokrajinah prikazujejo nenavadne, največkrat leteče tvorbe. So kot geometrijske prikazni, ki spominjajo na otroške leteče zmaje.

V Mateličevem slikarstvu ima arhitektura vselej pomembno vlogo, najsi se pojavlja na obzorju v vedutah obmorskih mesti najsi kot izmišljena konstrukcija v duhu futurizma. Vsekakor je kompozicijska zasnova pri teh akvarelih vselej podobna, razdeljena na zemeljski in zračni del, med njima pa so vezne točke lahko stolpi, drevesa, zračni vrtinci, leteči baloni ali podobe bizarnih mest. Likovna pripoved, ki jo pred našimi očmi razvija Matelič, je prosojna in nežna, podrejena je razpoloženjem, ki jih likovnik želi čim bolj jasno določiti. In še nekaj je razpoznavno: razmerje med spodnjim statičnim in zgornjim dinamičnim predelom podobe. Kot da bi umetnik nenehno iskal ustrezno razmerje med lastnimi hrepenenji in zmožnostmi. Zato vsekakor združuje takšne kontrastne in nasprotujoče si prvine, ki v končni fazi prinašajo zaželeno razgibanost.

Iztok Premrov

O umetniku Janezu Mateliču

Rodil se je 13. februarja 1950 v Kamniku. Diplomiral je leta 1972 pri prof. Giuseppeju Santomasu na beneški likovni akademiji, na Ijubljanski akademiji za likovno umetnost pa je končal grafično specialko pri prof. Zvestu Apolloniju. Od leta 1983 je svobodni likovni umetnik. Študijsko se je izpopolnjeval na Nizozemskem, v Franciji, Sovjetski zvezi in na Madžarskem. Sodeloval je na več kot 150 skupinskih razstavah doma in v tujini ter prejel 18 nagrad in priznanj. Z Ljerko Kovač sta v Kopru ustanovila galerijo in grafični atelje SOART. Dela na področju umetniške grafike, slikarstva, oblikovanja in scenografije.

Samostojne razstave

• 1970 – Koper, galerija Loža / Venezia,(I) Accademia di Belle Arti
• 1971 – Venezia,(I) Galleria AlfierP
• 1973 – Koper galerija Meduza; 1975 – Ljubljana, galerija ARS / Ljubljana, PEN Klub / Maribor, Mali razstavni salon Rotovž;
• 1977 – Koper, galerija Meduza / Muggia,(I) Galeria d’Arte II Mandracchio / Kranj, galerija v Prešernovi hiši / Ljubljana, galerija Labirint
• 1978 – Dubrovnik, Kazalište Marina Držiča / Kotor, Pomorski muzej / Herceg Novi, galerija Josip Bepo-Benković Bar, Zavičajni muzej
• 1979 – Koper, galerija Meduza / Nova Gorica, galerija Solkan / Pazin, Etnografski muzej Istre
• 1980 – Osijek, galerija Zodiak
• 1982 – Ljubljana, Koncertni Atelje / Koper, galerija Meduza / Zagreb, galerija Vladimir Nazor /Pula, Izložbeni salon / Trieste, Galleria Barbacan
• 1983 – Koper, galerija Meduza / Maribor, galerija ARS
• 1984 – Ljubljana, Cankarjev dom
• 1985 – Koper, galerija Meduza
• 1986 – Osijek, galerija Zodiak / Sarajevo, Collegium artisticum / jugoslovanska dokumenta / Kanal, galerija Rika Debenjaka /
• 1987 – Ljubljana galerija DSLU / Split, galerija Alfa
• 1988 – Izola, galerija Insula / Apatin, galerija Meander / Grožnjan, galerija Lipa / Koper, galerija Kavarna Loggia / Poreč, Galerija narodnog sveučilišta
• 1989 – Izola, galerija Insula / Maribor galerija ARS 1990 – Trieste, Galleria TKG / Pariz, Atelier 8217 overt – Cite Internationaldes Arts / Sarajevo, Galerija Energoinvest / Sežana, Mala galerija
• 1991 – Ljubljana, galerija Insula
• 1993 – Ljubljana, galerija Insula / Izola galerija Insula / Piran galerija Meduza 2 / 1995 Ljubljana, galerija Dvorni trg /
• 1996 – Koper, galerija Meduza / Maribor, razstavni salon Rotovž / Maribor galerija DLUM (Kovač)
• 1999 – Portorož, Avditorij (Kovač)
• 2002 – Izola, galerija Insula
• 2001 – Ljubljana, Geoplin;
• 2002 – Pordenone (Italija) LaRoggia; 2003 – Ljubljana, Galerija Lek (Kovač-Matelič)

O umetnici Ljerki Kovač

Rodila se je leta 1953 v Žepču. Diplomirala je leta 1976 na sarajevski akademiji za likovno umetnost v razredu prof. Dževada Hoze. Enajst let je bila profesorica za grafiko na srednji umetniški šoli v Sarajevu. Poleg grafike se ukvarja še z risbo in slikarstvom. Od leta 1993 je članica ZDSLU. Študijsko se je izobraževala na potovanjih po Mehiki, Belgiji, ZDA, Franciji in Madžarski. Od leta 1976 je sodelovala na več kot 100 skupinskih razstavah. Živi in dela v Kopru.

Samostojne razstave

• 1983 – Sarajevo, Galerija Energoinvest
• 1986 – Split, Salon Galič
• 1989 – Sarajevo, Galerija Doma JLA
• 1991 – Izola, Galerija Insula / Piran, Galerija Meduza 2
• 1993 – Lucija, Galerija Norina; 1994 – Ljubljana, Galerija na Dvornem trgu / Izola, Galerija Insula
• 1996 – Ljubljana, Galerija na Dvornem trgu / Piran, Meduza 2 / Maribor, Galerija DLUM (KovačMatelič)
• 1997 – Portorož, Casino Portorož / Nova Gorica, likovna vitrina Zavarovalnice Triglav
• 1998 – Izola, Galerija Insula; 1999 – Portorož, Avditorij Portorož (Kovač-Matelič)
• 2000 – Ljubljana, peterokotni stolp Ljubljanskega gradu
• 2001 – Ljubljana, Geoplin / Koper, Galerija SQART / Koper, Pretorska palača;
• 2002 – Sežana, Knjižnica Srečka Kosovela / Izola, Galerija Insula / Strunjan, Galerija Krka / Pordenone (Italija), La Roggia
• 2003 – Ljubljana, Galerija LEK (Kovač-Matelič)

Nagrade

• 1992 – Ex tempore Izola, odkupna nagrada
• 1994 – Ex tempore Piran, nagrada občine Pira
• 1995 – Ex tempore Piran, odkupna nagrada / Ex tempore Ilirska Bistrica, 1. nagrada
• 1996 – Ex tempore Piran, odkupna nagrada
• 1997 – Ex tempore Piran, velika odkupna nagrada / Ex tempore Marezige, 2. nagrada