Azad Karim

Galerija Lek, 4. september 2007 – 28. september 2007

Sožitje vzhoda in zahoda prelito na platna

Tokrat je povabilo Galerije Lek, naj svoja dela predstavi v njenih prostorih, sprejel akademski slikar Azad Karim, ki živi in ustvarja v Ajdovščini, njegove korenine pa segajo v iraški Kurdistan. Študiral je tako v Bagdadu kot Ljubljani, njegova dela pa so plod zlitja in lastne nadgradnje izkušenj iz dveh svetov; vzhoda in zahoda.

Z vsebino platen Azada Karima so se na odprtju razstave 4. septembra, v ubran umetniški izraz izlile melodije, ki jih je z njemu lastno virtuoznostjo iz klarineta izvabljal vrhunski glasbeni umetnik Andrej Zupan.

O umetniku in njegovem delu je likovni kritik in umetnostni zgodovinar Iztok Premrov v svojem tekstu, objavljenem v galerijski zloženki, med drugim zapisal:

“….Karimovo razvojno pot je mogoče označiti kot nepretrgano iskanje lastne slikarske identitete, pri čemer se umetnik zaveda, da ne sme pozabiti ničesar pomembnega, kar je prinesel s seboj, oziroma da je mogoče v novem svetu vselej na novo preveriti nekdanje vrednote…”

Na ogled razstave, ki je ne smete zamuditi, vas vabimo do 28. septembra.

Azad Karim

Že skoraj trideset let je Azad Karim kot slikar in grafik navzoč v slovenskem kulturnem okolju in za njegovo delo še vedno velja značilnost, ki so jo pogosto omenjali mnogi pisci: združuje izkušnjo vzhodnega in zahodnega sveta. Njegovo slikarstvo je prepojeno z vtisi enega in drugega, osnovna likovna doživetja je prinesel še iz Bagdada, kjer je najprej študiral, jih oplemenitil z evropskimi, ki jih je začel doživljati potem, ko se je kot umetnik začel uveljavljati pri nas. In ta dvojnost, ta sinteza dveh svetov, je pravzaprav plemenita vrednota njegove slikarske govorice, ki odpira kar nekaj zanimivih vprašanj.

V prvi vrsti je razpoznavno, da je Karimovo slikarstvo upoštevalo vrednote dekorativizma, ki imajo vsekakor izvor v arabeskah. Iz njih je začelo razvijati simbole in jih v samem bistvu nenehno povezovalo z mitologijami vzhodnih kultur, predvsem mezopotamske. Slikarjevo spoznanje o drugačnosti evropskega modernizma je spodbudilo njegov lasten slikarski razvoj, ki je v osnovi moral prehoditi tudi nekatere postaje tega novega umetniškega sveta. Jasno je postalo, da ga je ta svet tudi nekoliko posrkal vase in predenj postavil nove naloge. Iz simbolov in znakov zgraditi še abstraktna polja, v katerih podobno kot prej zaživijo barve. Barvitost izražene slikarske motivike je namreč ena izmed najbolj razpoznavnih komponent Karimovega slikarstva. Prinesel jo je že iz svoje domovine, jo tukaj še oplemenitil z novimi spoznanji in ji končno dodal še potrebno skladnost oziroma harmonijo, kakršne na začetku seveda še ni poznal.

Karimovo razvojno pot je mogoče označiti kot nepretrgano iskanje lastne slikarske identitete, pri čemer se umetnik zaveda, da ne sme pozabiti ničesar pomembnega, kar je prinesel s seboj, oziroma da je mogoče v novem svetu vselej na novo preveriti nekdanje vrednote. Tudi če poskuša stopiti k popolnoma novim slikarskim nalogam, če se hoče povsem približati abstraktni govorici z opuščanjem razpoznavnih oblik in form, tudi če želi prikriti zgodbe, ki jih nosi v svoji notranjosti, vendarle ostaja zvest svojim prvotnim izhodiščem. Ni mogoče iz srca izriniti tisočletja starih pravzorcev in legend, ni enostavno “prekriti” tistih, čeprav le še minimalnih oblik, ki vzdržujejo stik z bogastvom starodavnega izročila. Kajti Karimova odločitev, ki še vedno živo in budno ostaja v ospredju, je, da je treba najti smiselno povezavo med enim in drugim svetom, če želiš najti tudi lasten mir in položaj v okolju, v katerega si zašel.

Azad Karim se v svojem razvoju nikdar ni ozko zapiral v sklenjen krog določene problematike. Vselej si je puščal kakšno pot iz tega kroga odprto in pri tej izrabil predvsem nova doživetja za potrditev lastnih odločitev. Tako si je v nekem trenutku postavil predse tudi ekskluzivni problem figuralike, čeprav se na splošno zdi, da se je ves čas ukvarjal s pokrajino, predvsem izmišljeno ali bizarno. Je umetnik, ki mu slikarstvo pomeni življenjski cilj, in to mu daje pravico do povsem samostojnih odločitev. Srka vtise in jih oddaja s svojimi naslikanimi podobami, uživa življenje in mu poje barv polno hvalnico, postaja sam svoj gospodar in se prosto sprehaja od teme do teme.

Iztok Premrov

Biografija

Azad Karim je bil rojen leta 1954 v Arbilu, v pokrajini Kurdistan v severnem delu Iraka. Po končani srednji šoli se je vpisal na Inštitut za likovno umetnost v Bagdadu. Uspešno ga je končal pri profesorju Muhammadu Muhradinu in kot eden najboljših študentov prejel nagrado inštituta. Nato se je odločil za študij v tujini. Po opravljenem sprejemnem izpitu se je vpisal v drugi letnik Akademije za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani. 1980. je diplomiral iz slikarstva pri profesorju Kiarju Mešku. Leta 1983 je končal še podiplomski študij grafike na ALU pri profesorju Zvestu Apolloniju.

Stalno živi in ustvarja v Ajdovščini. Leta 1987 je študijsko bival v Londonu, kjer je preučeval mezopotamsko umetnost v British Museumu. 1996. je dva meseca študijsko bival v Parizu. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad na ekstemporih v Rogaški Slatini, Šmartnem, Piranu, na Premu, v Grožnjanu in drugod.