Solarizacije
Galerija Lek, 13. maj – 14. junij 2004
Boštjan Jurečič Vega
V Galeriji Lek smo 13. maja odprli razstavo slik akademskega slikarja Boštjana Jurečiča Vege, poimenovano Solarizacije.
Avtorja je predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov, ki je med drugim povedal: “S tehnološkega vidika pojem solarizacije v Jurečičevem primeru združuje eksperimentalno izkušnjo fotografske ustvarjalnosti sedemdesetih let, ki se je uveljavila tudi v slovenski fotografiji. Gre za zanimiv postopek izpostavljanja fotografije v času razvijanja nenadni svetlobi, kar je imelo za posledico posebno vrsto grafičnih učinkov. Ustvarila se je nekakšna obrisna risba, ki je fotografskemu izrazu nekaj odvzela in nekaj dodala. Odvzela mu je tonske vrednote, dala mu je obrisno linijo. Ta intervencija je tudi na simbolni ravni dobila svojevrsten pomen. Gre za postopek likovne intervencije, ki fotografskemu mediju nakloni posebne izrazne prvine.”
Odprtje razstave v Galeriji Lek so pospremili ljubitelji umetnosti in pomembni gosti, med njimi vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji, veleposlanik Erwan Fouere. Dogodek je s svojim nastopom popestrila violončelistka Eva Julija Čučkov, program pa je povezovala Blažka Müller Pograjc.
Boštjan Jurečič Vega je končal Srednjo naravoslovno-matematično šolo v Ljubljani (zdaj Bežigrajska gimnazija), diplomiral na višji stopnji Ekonomske fakultete v Ljubljani, potem se je lotil slikarstva in leta 1998 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Gnamušu. Delal je na Radiu Študent, kasneje tudi na nacionalnem radiu ter nekaj časa pisal za Stop in Mladino. Leta 1995 je pol leta delal kot novinar notranjepolitični redakcije na Kanalu A, sedaj pa je član Uredništva oddaj o kulturi na TV Slovenija. S področja kulture pripravlja prispevke za Dnevnik, Odmeve, oddaji Kultura in Osmi dan. Občasno napiše tudi kaj za časopis Delo in Nedeljski dnevnik.
hr. Boštjan Jurečič Vega je v zadnjih treh letih izredno intenziviral svoje slikarsko ustvarjanje, ki ga je oprl na figuralne teme. Če smo bili doslej pri njem vajeni dramatičnih likovnih scen iz urbanega življenja, je njegov najnovejši cikel z naslovom Solarizacije treba razumeti deloma kot nadaljevanje prejšnjih vsebin in deloma kot pristop k novim likovnim poudarkom. Prejšnje Jurečičevo slikarstvo je izhajalo iz podoživljanja mestnega življenja, ki ga je umetnik dnevno opazoval iz številnih zornih kotov, tudi prek medijev, tako elektronskih kot tiskanih. S svojimi, tudi monumentalnimi figuralnimi kompozicijami je Jurečič vzpostavil svoj odnos do ekspresionistične likovne izkušnje, ki ustreza slovenski duši in jo je mogoče ob vsakem novem umetniškem pojavu oživiti in revitalizirati. OPAZOVANJE, DOJEMANJE in BELEŽENJE so bili doslej temeljni postopki v Jurečičevem slikarstvu, ki pa je z najnovejšim ciklom doživelo temeljno spremembo – prestop k bolj poglobljenemu procesu obravnavanja človeškega lika in njegove eksistence.
S tehnološkega vidika pojem solarizacije v Jurečičevem primeru združuje eksperimentalno izkušnjo fotografske ustvarjalnosti sedemdesetih let, ki se je uveljavila tudi v slovenski fotografiji. Gre za zanimiv postopek izpostavljanja fotografije v času razvijanja nenadni svetlobi, kar je imelo za posledico posebno vrsto grafičnih učinkov. Ustvarila se je nekakšna obrisna risba, ki je fotografskemu izrazu nekaj odvzela in nekaj dodala. Odvzela mu je tonske vrednote, dala mu je obrisno linijo. Ta intervencija je tudi na simbolni ravni dobila svojevrsten pomen. Gre za postopek likovne intervencije, ki fotografskemu mediju nakloni posebne izrazne prvine.
Kako je ta inovatorski postopek v fotografskem mediju Jurečič prevedel zdaj v slikarskega? Nastajanje slike je podredil vrsti zaporednih operacij, ki si slede v premišljenem ali tudi naključnem redu. V osnovnem izhodišču Jurečičeve slike je zdaj človeški obraz, najprej naslikan s svetlejšimi in nato preslikan s temnimi barvami. V naslednji fazi Jurečič sliko izpostavi mehaničnim učinkom pranja podobe z vodo, ki torej podobno kot svetloba pri razvijanju fotografije deluje na poslikano osnovo. Tako ji odvzema določene predele in jih nadomešča z novimi. Voda izpira temne tone in jih nadomešča s svetlimi. Ustvarja se vrsta naključij, ki slikarja izzivajo in ga vodijo k novim postopkom uresničevanja figuralne podobe. Lahko bi rekli, da začne določena slika izginjati, na njenem mestu se pojavlja nova. Vse to opozarja na našo minljivost, tako da je slikarjev ciklus tudi vse bliže klasičnemu slikarskemu motivu Vanitas, torej, da neposredno opozarja na izginevanje v času. Slikarjev postopek je gotovo zavezujoč, saj avtorju ponuja več paralelnih likovnih sredstev, s katerimi dokonča in uresniči zaželeno podobo.
Slikarska intuicija, se zdi, da v tem primeru nima nobenih meja. Avtor je po svoje fasciniran nad tem, kar mu ponuja izbrani postopek, po drugi strani pa svoje misli lahko še bolj določno osredotoči na izraz človeškega lika, bolje rečeno njegove glave. Bolj kot prej, je slikar zdaj nagnjen k številnim premišljanjem o naši usodi, pa naj se kaže kot usoda izbrisanih, pogubljenih ali morda tudi srečnih. Njegova razpoloženja se hitro menjajo, kot se menjajo izrazi obrazov iz podobe v podobo. Angažirana pripoved je pri tem seveda neobhodna, meditacija pa v nobenem primeru ni povsem izključena. Jurečič nas postavlja kot gledalce v posebno vlogo: mami nas k sodelovanju v razpoznavanju usod posameznika na njegovih slikah, hkrati pa nam dopušča možnost drugačnega opazovanja, ki ni toliko obremenjeno z vsebinskimi poudarki, pač pa z likovnimi. Te slike nam ponujajo priložnost za poistovetenje z Jurečičevimi junaki, vendar potem do njihovih usod ne moremo biti brezbrižni.
Iztok Premrov
Življenjepis umetnika
Osnovni podatki
Domači naslov: Boštjan Jurečič Vega
Rašiška 3
1000 Ljubljana
Telefon: (01) 51 81 829
Telefon v službi: (01) 47 53 277
Telefaks v službi: (01) 47 53 272
Mobitel: 041 652 158
E-mail: bostjan.jurecic@rtvslo.si
Samostojne razstave
2001 | Galerija Zala, Ljubljana, Slovenija
2003 | Galerija Equrna, Ljubljana, Slovenija
2003 | Shoreditch Gallery, London, Velika Britanija
2003 | Ambasada Republike Slovenije, London, Velika Britanija
Skupinske razstave
2002 | Galerija ZDSLU, Ljubljana, Slovenija, razstava novosprejetih članov ZDSLU
2003 | Jakopičeva galerija, Ljubljana, Slovenija, Majski salon
2003 | Galerija Zala, Ljubljana, Slovenija, Figura in ozadje
Avtobiografija
Rojen. Bom umrl.
Končal sem Srednjo naravoslovno-matematično šolo v Ljubljani (zdaj Bežigrajska gimnazija), diplomiral na višji stopnji Ekonomske fakultete v Ljubljani, potem sem se lotil slikarstva in leta 1998 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Gnamušu.
Pri šestnajstih sem začel delati na Radiu Študent kot član glasbene redakcije. Kasneje sem delal tudi na nacionalnem radiu. Vodil sem lastne oddaje o rok glasbi. Nekaj časa sem pisal za Stop in Mladino.
Med študijem sem organiziral rok koncerte. Skupaj s partnerjem sem v Ljubljano pripeljal nekatera velika imena. Faith No More, Sepultura, Al Di Meola so nekatera izmed njih.
Bil sem DJ v klubih Palma in K4.
Leta 1995 sem pol leta delal kot novinar notranjepolitične redakcije na Kanalu A. Kasneje je uredništvo razpadlo in odšel sem na TV Slovenija. Tu sem član Uredništva oddaj o kulturi. S področja kulture pripravljam prispevke za Dnevnik, Odmeve, oddaji Kultura in Osmi dan. Občasno napišem tudi kaj za časopis Delo in Nedeljski dnevnik.