Grafike Jasmine Nedanovski v Galeriji Lek

V torek, 22. oktobra, smo odprli razstavo del grafične umetnice Jasmine Nedanovski.

Goste je v imenu Leka, člana skupine Sandoz, pozdravila voditeljica Eva Longyka Marušič in predstavila avtorico.

Kvartet mandolin v sestavi Tanja Pirc, Dejan Podgorelec, Jernej Demšar in Matej Kragelj ter njihov dirigent in klarinetist Andrej Zupan so z glasbo navdušili goste Galerije Lek.

Več o tematiki razstave in o samem delu Jasmine Nedanovski je povedal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov, ki je v zloženki k razstavi zapisal:

»Tihožitje je že stoletja priljubljen likovni motiv. Poznan je že iz antičnih mozaikov, posebno bogato pa je ta slikarska tematika zaživela v holandskem slikarstvu v »zlatem« sedemnajstem stoletju. Takrat so se razvile tudi podzvrsti tega motiva, npr. cvetlično, kuhinjsko, lovsko. Tihožitje še danes v nekaterih jezikih imenujejo »mrtva narava«, v italijanščini Natura morte. Pomeni torej upodobitev negibnih predmetov in »mrtvih« reči. Toda v tihožitnih temah so nekatere s svojimi simboličnimi pomeni zaživele na svoj način. Tako na primer podobe ugaslih sveč prinašajo misel na minljivost, po drugi strani pa šopki živopisnega cvetja ali z dobrotami obložene mize izražajo radost do življenja in užitkov.

Jasmina Nedanovski s svojimi grafikami, med katerimi prednjačijo lesorezi, pogosto upodablja predmete iz vsakdanjega življenja. To so njene pripovedi o vtisih, ki se v njeni zavesti zbirajo hote ali nehote. Ustvarjalka meni, da se različnost ljudi zrcali v naših različnih pogledih na svet in na dogajanje v njem. Avtorice v umetnosti ne zanimajo velike teme, ampak vrsta drobnih stvari, iz katerih je spleten naš vsakdan. Gre torej za najbolj navadne dogodke iz njenega osebnega življenja in za njeno občudovanje vsakdanjih stvari.

Predvsem pa njene likovne zamisli izražajo iskrenost, ki jo umetnica pogreša v našem javnem življenju. Iskrenost torej išče na najožjem prizorišču svojega osebnega okolja. Zanjo je izpoved najbolj iskrena takrat, ko se izraža z risbo. Občuti jo kot rokopis in kot najbolj neposredni izraz svojih misli ter čustev. Njena grafika skoraj v celoti temelji na risbi, ki se vrezana v leseno ploščo logično spreminja, kajti pri tem mora svinčnik zamenjati z dletom. To je, zanjo seveda, posebej izzivajoče. Jasmina Nedanovski posebej ceni lesorezno tehniko, saj ji les predstavlja »iskreno« tvarino, s katero dosega lastno izrazno iskrenost. Lesorez je na naših tleh v različnih oblikah (kot ilustrativni del liturgičnih knjig ali kot grafične predloge) navzoč že več kot pol tisočletja. Je torej najstarejša grafična tehnika, a kot vidimo, je ostal zanimiv in nepogrešljiv tudi likovnikom današnjega časa. Ima svojo draž, ki nikakor ni zbledela, nasprotno – če se z njo lahko poistovetiš, ti odpre bogastvo izraznih možnosti.

Priljubljene grafične prvine na najnovejših odtisih Jasmine Nedanovski so seveda črte in ploskve. Z nizanjem ritmov njihovega izmenjavanja suvereno gradi zanimive likovne kompozicije. Pogosto se na njih pojavljajo kavne skodelice, krožnički, cvetice, sadje, obutev in drugo, vse to v sproščenih, celo razigranih postavitvah. Ponekod so ti osnovni liki nekoliko stilizirani in odmaknjeni od realne predloge. So pač del interpretacije, ki si jo umetnica privošči pri svojih upodobitvah. Podobno se dogaja pri strukturah, ki jih vrezuje na ospredja ali v ozadja motivov. Prihaja do spontanih, vehementnih, celo gestualnih vrezov, ki spodbujajo dinamičnost motiva. Z njimi je avtorica najbližje abstraktnosti. Črna, bela in rdeča so nekako tri osnovne barve, ki jih Jasmina Nedanovski najpogosteje uporablja pri svojih odtisih. Med novejšimi v njeni grafiki je tudi motiv »umetnikove« halje, ki se ob različnih dodatkih in vložkih spreminja kot varianta na dano temo. Vsekakor nam Jasmina Nedanovski z vsakim delom na novo odpira pot k sebi in svojemu vsakdanjemu okolju, vsekakor vrednem njene umetniške izpovedi.«

Obiskovalce je pozdravila umetnica Jasmina Nedanovski in se zahvalila vsem, ki so sodelovali pri organizaciji njene razstave.

Biografija

Jasmina Nedanovski se je rodila v Novem mestu leta 1981 in se je po končani srednji grafični šoli vpisala na Pedagoško fakulteto v Mariboru. Na njej je leta 2006 diplomirala pri profesorju Samuelu Grajfonerju. Leta 2010 je končala tudi magistrski študij pri profesorjih Branku Suhyju in Jožefu Muhoviču na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Poučuje na osnovni šoli v Metliki. Udeležila se je več likovnih kolonij ter vodi likovne delavnice za otroke in odrasle. Je članica DLUD. Živi in ustvarja v Gradcu v Beli krajini. Sodelovala je na različnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Med njimi velja posebej omeniti dva pregleda sodobne slovenske grafike v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani: Tretji pogled, raznolikost grafike danes, 2008, ter Odtisi in vtisi, 2012. V času razstave v galeriji Lek bo sodelovala tudi na razstavi Awagami International Miniature Print na Japonskem, kamor je bila izbrana po mednarodnem natečaju.

Samostojno je razstavljala v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki in v Galeriji Kambič v Metliki. Njena dela so v stalni zbirki Dolenjskega muzeja v Novem mestu, v Belokranjskem muzeju v Metliki in v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki.

Razstava je na ogled do 29. novembra 2013.