Franc Vozelj – tihožitja

V torek, 7. februarja, smo v Galeriji Lek odprli razstavo tihožitij akademskega slikarja Franca Vozlja in s tem obeležili tudi slovenski kulturni praznik.

V imenu družbe Lek je na odprtju prve letošnje razstave goste pozdravila voditeljica Blažka Müller Pograjc in po prvi skladbi predstavila mlado vokalistko in kitaristko Klaro Klančnik, ki pa se sama najraje predstavi takole: "Ljubiteljica kave, malenkosti, nasmehov, dobrih pogovorov, socialne pedagogike - in predvsem glasbe, ki me spremlja že od malih nog in z njo rastem."  

Po uvodnem pozdravu in pesmi Franceta Prešerna O Vrba! srečna, draga vas domača, je umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov predstavil slikarja, v pogovoru sta se dotaknila tehnike in motivov umetnikovega ustvarjanja.

Več o razstavi in delu umetnika je v zloženki k razstavi zapisal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov:

»Slikar Franc Vozelj ima v svojem slikarstvu dve poglavitni temi – prvo posveča figuraliki, drugo pa tihožitju. Med njima so stične točke, vendar lahko rečemo, da se avtor vsake posamezne teme loteva na svojstven način. Njegova tihožitja, predvsem cvetlična, so bolj lirično naglašena, zanje je značilna večja barvitost, kar je seveda samo po sebi nekako »položeno« v to motiviko. Pri svojih tihožitjih je slikar Vozelj uveljavil posebne vrste komponiranja, saj se vaze s cvetjem ali pa zanimivo posodje pojavljajo pred nekakšnim imaginarnim ozadjem, ki pravzaprav osmišlja barvito vsebino osrednje teme. Na njegovih slikah je nepogrešljiva siva barva, za katero pravi, da jo sestavlja več drugih. Pri izbiri barv je za Vozlja značilno niansiranje. Njegova slikarska pripoved je prepredena s številnimi odtenki barv, ki delujejo kot prosojna tančica. Sam trdi, da vsaka njegova slika temelji na prostorskih planih. Njegov naslikani prostor nikoli ni prazen, ampak je vedno izpolnjen s številnimi nadrobnostmi, v katerih uživa slikar in z njimi odpira nova območja svoji domišljiji.

Za Vozlja je vsaka nova slika nov likovni problem in slikarski izziv s stališča barve in kompozicije. Pred vsakim praznim platnom se znajde pred vprašanjem, kako razporediti izrazna sredstva, da bo naloga čim natančneje izpolnjena. V svoje podobe si prizadeva vnesti svojevrstni energijski naboj in s tem podobi dodati občutke polnosti, doživetosti. Včasih so mu v oporo geometrijsko zasnovana polja, ki ponazarjajo prostor, včasih pa je vse zabrisano v nekakšno polabstraktno meglico svetlobnih vtisov. Svoja tihožitja Vozelj dopolnjuje tudi s kolažnimi elementi (npr. s časopisnimi izrezki) ali z naslikanimi letrizmi; s tem jih poživlja oziroma se domiselno izmika stereotipnosti. Hoče doseči povsem svobodno izražanje, ki ne izvira le iz posnemanja realnosti, ampak je bolj plod umetnikove domišljije. Slikar spreminja jakost svetlobe in moč barv, njegova barvna lestvica je široka in vseobsegajoča. S tem Vozelj ohranja motiviko živo in zanimivo za gledalca. Zaveda se, da je njegova izrazna moč v različnosti obravnave istega motiva. Kot se z vsako sekundo dneva spreminja vse okoli nas, ko se s potovanjem svetlobe spreminja vidna plat naše neposredne okolice, tako slikar izkorišča te spremembe in jih vnaša v svoje podobe. Zdaj zažarijo topli in poudarjeni barvni odtenki, zdaj prevzamejo videz podobe hladni in utišani toni. Ne obstaja le en pogled, ampak je pogledov na stotine. Njegovo slikarsko izražanje je že zdavnaj preseglo okvir togega realizma, saj se umetnik s poenostavljanjem, z reduciranjem oblik ves čas rahlo približuje zmerni abstrakciji, vendar nikoli dosledno ne prestopi praga razpoznavnosti predmetov. Skrbi tudi za to, da so kljub raznolikim pristopom njegove slike enotne in je na njih jasno razpoznaven umetniški rokopis. To lahko uresniči tudi zato, ker v osnovi podobe zasnuje s trdno avtorsko risbo, šele potem se na njih razigra z barvami in dodatnimi učinki.

V ozadju njegovih slikarskih prizadevanj vsekakor tli želja po odkritju lepote in skladnosti, s pomočjo katerih podobe zaživijo pristno in jih avtor zanesljivo vodi brez izrazitih ponavljanj k novim vzorcem in postavitvam s sicer ustaljeno motiviko. Gledalcu oziroma njegovemu pogledu nenehno odpira zanimivo pot iz ospredja slike v njeno ozadje in nazaj. To pot tudi sam doživlja iz dneva v dan, pri vsaki novi sliki in pri iskanju vsega, kar ga navdušuje v ustvarjanju ter s tem izpolnjuje njegova slikarska prizadevanja.«

Po izvedbi zadnje pesmi Klare Klančnik, tokrat Kreslinove Nekega jutra, ko se zdani, je Blažka Müller Pograjc goste povabila na ogled razstave in možnost ogleda zakladov Lavičkove zbirke, po kateri obiskovalce popelje skrbnik zbirke Davor Poljanšek ter na koncu v Bistrò Galerija na druženje, klepet.

Življenjepis

Franc Vozelj je bil rojen 28. marca 1954 v Kranju. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1979 je na njej diplomiral na oddelku za slikarstvo, nato pa leta 1981 dokončal še podiplomski študij slikarstva pri profesorju Janezu Berniku na isti akademiji.

Doslej je imel več kot 100 samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval pa je na več kot 130 razstavah v domačem in tujem kulturnem okolju. Med priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, velja omeniti veliko Prešernovo plaketo mesta Kranja za leto 1999.

Franc Vozelj se ukvarja s slikarstvom in z oblikovanjem. Od leta 1980 je član Zveze slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU). Živi in ustvarja v Kranju. Od leta 1981 ima status samozaposlenega v kulturi.

Izbor pomembnejših samostojnih razstav

1986   Galerie an der Stadtmauer, Beljak, Avstrija

1987  Galerija ZDSLU, Ljubljana

1989  TK galerija, Trst, Italija

           Galerija v Prešernovi hiši, Mestni hiši in Mali galeriji, Kranj

1990  Mestna galerija, Ljubljana

1992  Galerie Niklaus Knoll, Basel, Švica

1994  Vila Bled, Bled

1999  Galerija Instituta Jožef Stefan, Ljubljana

2000  Jakopičeva galerija, Ljubljana

2003  Galerija Rika Debenjaka, Kanal ob Soči  

2008  Galerija Hest, Maribor

2009  Galerija Insula, Izola

            Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec

2012  Galerija Šivčeva hiša, Radovljica

2014  Miheličeva galerija, Ptuj

Razstava je na ogled do 3. marca 2017.