Simon Jugovic Fink in Valentina Verč
Galerija Lek, 10. november 2009 – 11. december 2009
Odprtje razstave Simona Jugovica Finka in Valentine Verč
Odprtja razstave slikarskih del obeh mladih umetnikov so se v torek, 10. novembra, udeležili ljubitelji njunih del, ki so si z zanimanjem ogledali razstavljena dela ter prisluhnili čutnemu recitalu voditeljice Blažke Müller Pograjc. Predstavila je nekaj pesmi iz zbirke poezije “Erotika in strah” avtorja Simona Jugovica Finka, ki se poleg slikarstva ukvarja tudi s poezijo.
Umetniški opus mladega slikarskega para, ki s svojo ustvarjalnostjo nadvse uspešno prepleta figurativni in abstraktni svet likovne umetnosti, je obiskovalcem slikovito približal likovni kritik Iztok Premrov.
Simon Jugovic Fink je prepričan figuralik. Na svojih slikah ponuja večno zanimiva razmerja med moškim in žensko. Ob tem prihaja do izraza njegova duhovitost. Izredno duhovita so njegova “poslikana okna”, kjer ne poslika le šipe temveč tudi ozadje. Tako dobi nekakšno dvoplastno sliko, ki spreminja svojo podobo, če jo opazujemo z različnih zornih kotov.
Slikarka Valentina Verč pa nasprotno ustvarja abstraktne podobe s številnimi izrazitimi strukturami in kolažnimi učinki, katerih izhodišča išče v naravi. S svojim najnovejšim projektom je stopila povzem v bližino utvarjanosti Simona Jugovica Finka, saj se je lotila likovnega interpretiranja njegove poezije iz zbirke Erotika in strah.
Simon Jugovic Fink in Valentina Verč
Simon Jugovic Fink s svojimi slikarskimi deli razkriva to, kar mu ponuja življenje in to, kar mu razkrivajo razmerja med moškim in žensko. Njegove figuralne kompozicije so zasnovane v nekem “nenavadno skonstruiranem naravnem” okolju. Slikar čuti in daje vedeti, da so človek, življenje in narava zanj še vedno najbolj elementarni členi našega bivanja in doživljanja sveta in zato vredni slikarske upodobitve. In še nekaj je pomembno pri mladem slikarju, v svoje pripovedi poskuša vnesti elemente duhovitosti in razigranosti. Teme iskrivo dopolnjuje s svojimi trenutnimi domislicami.
Tako je v samo osnovo svojih slikarskih tem mladi slikar mimogrede in brez pretenzij vpeljal erotiko, s pomočjo katere razpreda svoje naslikane zgodbe. Pripovednost je sploh nekaj, kar zelo intenzivno zaposluje mladega slikarja, brez zgodbe si slike ne zna predstavljati. Njegov cilj je častiti življenje, ki nam daje radosti. Užitki naj nas ne obremenjujejo, ampak naj nas popeljejo v sproščeno in razigrano doživljanje. Ob neki priložnostni predstavitvi svojih slik je Simon Jugovic Fink zapisal: “Psihološko obarvana vsebina sproščenega likovnega snovanja v duhu ekspresije izdaja formo slike, razpeto med abstraktno zamislijo in podobo izvirnega motiva. Izčiščena, vendar pestra likovna govorica namiguje na simbolično pripoved mitoloških erotičnih zgodb, ki razkrivajo odnose med spoloma oziroma primaren odnos med človekom in naravo.”
Seveda te odnose slikar od slike do slike spreminja, jih stopnjuje, jim išče drugačna razmerja. Poskuša predvsem priti do novih slikarskih in vsebinskih spoznanj, zato nenehno eksperimentira z barvami in tudi išče nove oblike svojim slikam. Izredno duhovita so njegova “poslikana okna” s katerimi sicer uveljavlja podobne zgodbe, kot na prejšnjih slikah, vendar so izražene drugače: ne poslika le šipe, ampak tudi ozadje. Tako dobi nekakšno dvoplastno sliko, ki spreminja svojo podobo, če jo opazujemo iz različnih zornih kotov. Torej je mladi slikar spet našel nek nov zagon, ki ga pelje zanesljivo naprej.
Valentina Verč je s svojim najnovejšim projektom, ki nastaja v sklopu in ob pripravah magistrskega dela, stopila povsem v bližino ustvarjalnosti Simona Jugovica Finka, saj se je lotila likovnega interpretiranja njegove poezije. Nehote se je približala tudi njegovim likovnim izkušnjam, ki so po vsebinski plati torej zavezana temeljnim razmerjem med moškim in žensko, predanima ljubezni in ponekod zaznamovanima tudi z mislijo na smrt. Erotika in strah je naslov te Simonove pesniške zbirke, ki jo likovno nadgrajuje Valentina Verč in zdi se, da je z vsake njene podobe na papirju čutiti obe vrsti občutjivosti: pesnikovo in slikarkino. V osnovi te njene interpretacije nastajajo kot kolaži, nekateri nastajajo iz raztrganih kosov posameznih strani revij, ki jih v končni fazi slikarka opremi še z vpisanimi elementi poezije, ti so nekoliko barvno zadržani, oziroma skoraj v celoti črno- beli, drugi pa imajo za osnovo akvarelne elemente, s katerimi pa se je mlada slikarka prepustila izrazitemu kolorizmu. Tudi v teh likovnih interpretacijah, ki so na videz abstraktno zasnovane, nam natančnejši pogled odkrije elemente pokrajine in človeške figure, torej vseh tistih zgodb, ki se pravzaprav spletajo tudi med mladima slikarjema, v njuni skupni zvezi. Vsekakor je za te kolaže značilna izredna občutenost, ženska senzibilnost in mediteranska predanost barvam. Delujejo kot spontani zapisi z iskrenostjo obarvanih osebnih izpovedi brez kakih posebnih špekulacij in pretiranega likovnega načrtovanja. Zato so sveži in neposredni, nabiti z izpovedno energijo, ki se sprošča v najrazličnejše smeri, predvsem pa k izredno razgibani oblikovnosti in poudarjenem koloritu. Tudi uporaba transparentnih kolažnih elementov tem likovnim interpretacijam še dodatno prispeva nežnost in pretanjenost. Vsekakor Sje te prefinjene kolažne upodobitve pesniških besedil mogoče oceniti kot odkriti in doživeti dialog med pesmijo in podobo, namenjen odkrivanju globočin misli.
Biografiji
Simon Jugovic Fink je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Zmagu Jeraju leta 2004. Trenutno končuje magistrski študij slikarstva na ALUO v Ljubljani pri prof. Sergeju Kapusu. Je član ZDSLU. Sodeloval je na številnih kolonijah, skupinskih in samostojnih razstavah, med drugim v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči (2005), Galeriji Pika v Kamniku (2006) ter v Cankarjevem domu v Ljubljani v sklopu razstav Likovni kritiki zbirajo (2008). Leta 2006 je prejel prvo nagrado strokovne žirije na Likovni koloniji v spomin na slikarja Dušana Lipovca v Galeriji Veronika v Kamniku. Poleg slikarstva piše tudi poezijo. Živi in dela v Trzinu.
“Kar se tiče erotizma,
slikarji smo posebna vrsta:
tipljemo z rokami,
gledamo z očmi,
molčimo z usti, ko preližemo
jeziku neotipljivo.
Sanjaču naročimo sanje.
… Oh!
Valentina Verč je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Zmagu Jeraju leta 2004. Trenutno končuje magistrski študij oblikovanja vizualnih komunikacij na ALUO v Ljubljani pod mentorstvom prof. Radovana Jenka in somentorstvom dr. Staneta Bernika. Je članica ZDSLU. Doslej se je predstavila na številnih skupinskih in samostojnih razstavah, med drugim v Knjigarni in galeriji Beseda v Domžalah (2005), v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči (2005) in Galeriji Lična hiša v Ajdovščini (2006). Živi in dela v Malih Žabljah pri Ajdoviščini in v Trzinu.