Daniel Demšar

Galerija Lek, 8. junij – 4. julij 2005

V sredo, 8. junija 2005 je v Galeriji Lek potekalo odprtje razstave del akademskega slikarja Daniela Demšarja.

Akademskega slikarja Daniela Demšarja, ki se ukvarja predvsem z grafiko, s knjižno ilustracijo in z lutkovnim gledališčem (scena, kostumi, kreacija lutk) je predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov, ki je med drugim povedal: “Na poseben način lahko občudujemo likovne ustvarjalce, slikarje, ki se skoraj nikoli ne lotijo platna, ampak svoje likovne izpovedi prelivajo na papir, kajti papir zahteva posebno občutljivost in posebno skrb. S svojo tanko in prosojno pojavo mora umetnika privabiti in privaditi na svojo krhkost in drugačno občutljivost. Papir od umetnika terja povsem drugačen pristop kot platno. Papir ne prenese prehudega pritiska, ne obdrži tako debelih slojev barve kakor platno in ni tako elastičen ter hkrati trden po strukturi. Skratka, je poseben.”

Eden izmed slikarjev, ki od vsega začetka samostojnih ustvarjalnih korakov prisegajo na papir, je Daniel Demšar, čigar ogromno umetniških izpovedi je bilo usmerjenih v ilustracijo in s tem v likovno opremo knjig. S papirjem kot nosilcem likovne izpovedi je prepredeno skoraj vse njegovo delo. Papir je zanj še vedno najustreznejši nosilec za likovno izražanje, s katerim posega po najrazličnejših temah. Ilustriranje, pretanjeno in natančno likovno ustvarjanje, ki od avtorja zahteva predanost predloženemu besedilu, po drugi strani pa mu sčasoma odpre neverjetne prostore, ki jih lahko izpolni le umetnikova likovna domišljija, je umetniku eden izmed temeljnih izzivov. Ob njem se mu vselej dogaja, da ga postopek ilustriranja neke knjige povleče še naprej. Nastajati začnejo presežna dela, ki v kontekstu avtorjeve ustvarjalnosti postanejo zgolj čisti likovni dosežki, samostojne slike in samostojna dela, ki jim je treba nov prostor poiskati v galerijah in ne več v knjigah.

Tako se začenja spet nov krog iskanj sozvočja med nežnimi barvami in papirjem, ki Daniela Demšarja spremlja vsa ustvarjalna obdobja. Slikar ves čas tudi živahno eksperimentira, kajti pri slikanju na papir uporablja najrazličnejše neobičajne barve. Seveda sta človek in narava nenehno v središču umetnikove likovne pozornosti, saj se ves njegov naslikani svet vrti okoli njiju in se jima posveča z vso vnemo in pričakovanji. Njegove podobe so vselej zasnovane kot nekakšni prividi resničnega sveta, znajo zrcaliti konkretnost nekega predmeta in krajinske sheme, hkrati pa so abstraktne prispodobe samih misli, ki ostanejo po prebrani pesmi. Pri tem ima svetloba vselej eno izmed najbolj izrazitih vlog. Umetnik se v zadnjem času pogosto posveča motivu hiše, ateljeja, domovanja in ta motiv obravnava v neštetih modifikacijah in preobrazbah: od čiste geometrične zasnove do romantične podobe v krajinski zgradbi. Umetnik je otrok lastnih hrepenenj, ki ga ženejo od slike k sliki in mu utirajo pot k sreči. K sreči, ki nastopi, ko umetnik doseže določen cilj; cilj, ki osmisli vsa njegova likovna in čustvena prizadevanja.

Na odprtju razstave je s svojim nastopom navdušila glasbena skupina ZAGŠMALIT, ki je sestavljena iz mladih amaterskih glasbenikov, ki delujejo v okviru Nove kulture Litija in so obenem člani enega najboljših slovenskih zborov. Druži jih predvsem veselje do odkrivanja zanimivih glasbenih razsežnosti ljudske glasbe. Program je s simpatičnim povezovanjem zaokrožila Blažka Müller Pograjc.

Razstavo si lahko ogledate do 4. julija.