Brane Jazbar: Mediteran

V torek, 6. februarja 2018, je bila v Galeriji Lek odprta prva v nizu letošnjih likovnih razstav. Predstavljen je bil slikarski cikel Mediteran ajdovskega umetnika Braneta Jazbarja. Izjemno dobro obiskana otvoritev je množici obiskovalcev ponudila izbor skrajno barvitih in čustvenih podob s krajinsko motiviko. Dogodek je bil posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku in s petjem so ga obogatili člani Lekovega moškega komornega pevskega zbora, ki so svoj nastop začeli z znano Prešernovo uglasbeno pesmijo Kam. Blažka Müller Pograjc, ki je vodila celotno odprtje, je poudarila pomen umetnosti in kulture v razvitih  družbah. Pri tem je treba izkoristiti vsako priložnost za to, da se h kulturnim in umetniškim dogodkom pritegne čim več ljudi, zlasti najmlajših. Ali ni to ena izmed najlepših oblik za razširjenje človekovega obzorja, za izoblikovanje njegovega uma in duše?

Umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov je uvodoma predstavil slikarja Jazbarja in njegov umetniški opus, nato pa ga povabil k dialogu o bistvu njegovega likovnega izražanja. Slikar iz Vipavske doline je odkrito priznal ljubezen do tega slikovitega okolja, v katerem živi in ustvarja, posebej pa je izrazil hvaležnost za to, da je v Galeriji Lek lahko predstavil več kot dvajset svojih slik.

Iztok Premrov v katalogu razstave opisuje umetnost Braneta Jazbarja:

„Osrednji slikarski cikel, ki ga slikar Brane Jazbar že desetletja dopolnjuje z novimi deli, je v osnovi posvečen pokrajini in krajinski motiviki slikovite Vipavske doline, okolju, v katerem biva in ustvarja. Barvite podobe iz tega cikla so po eni strani svojevrsten poklon starim mestnim jedrom z značilno primorsko arhitekturo, na primer v Vipavskem Križu, Ajdovščini, Vipavi, po drugi strani pa izražajo slikarjevo spoštovanje do tamkajšnje pokrajine s hriboma Čavnom in Kucljem v ozadju, v ospredju pa z značilnimi vinogradi, sadovnjaki in valovitimi planjavami. Kompozicijsko razgibanost teh slik avtor opisuje kot razmetanost in jo primerja s tem, kar v njegovem neposrednem okolju povzroča značilna vipavska burja. 

Najzgodnejše slike iz cikla Mediteran so naslikane z bolj umirjenimi barvami in prevladujočimi rjavimi, zemeljskimi toni ter se navezujejo še na slikarjeva realistična tihožitja iz obdobja po končanem študiju. Sledijo podobe, pri katerih je zaradi širokih nanosov barve in odločnih potez že povsem očiten odmik od realizma. Končno pa se je Jazbar slikarsko razživel s popolnoma odprtim koloritom in z njim uveljavil samosvojo barvno skalo izrazitih vijoličastih, rdečih in modrih tonov. Poudarjena barvitost in kompozicijska razigranost gotovo izvirata iz slikarjevega primorskega temperamenta, morda je njegova posledica tudi dejstvo, da je umetnik v končni fazi nagonsko prestopil prag čiste abstrakcije. Lastni likovni razvoj je nedvomno prepričljivo speljal in si pri njem ves čas prizadeval uveljaviti razpoznavno likovno govorico.

Slikar odkrito priznava, da ga je pri slikarskem razvoju oplajala ljubezen do rodne pokrajine, v njej pa je poskušal odkriti tudi tiste najbolj simbolne prvine. Spodbujala sta ga njena slikovitost in vizualno bogastvo: očarljive vedute starih mest, razgibani ritmi ožjih krajinskih izrezov, tipično rastlinje: ‚Nikjer ne občutim tega, kar občutim tu, na Primorskem; nikjer ne najdem te atmosfere ali te svetlobe, ki vladata tukaj.‘ Naslikane pokrajine seveda niso portretne, niso zgolj odslikava opazovanega, v naravi doživetega. Večina slik nastane v ateljeju, kjer izpod umetnikovih rok pridejo na vrsto poenostavitve in abstrahiranje nepotrebnih podrobnosti. Kar je odveč, postopoma izgine s podobe, ostane le bistveno. Rdeča, modra, vijoličasta in črna so nepogrešljive barve Jazbarjevih slik. So temelji njegovega likovnega izrazoslovja in simbolike. Sam jih opredeljuje takole: ‚Rdeča je barva ljubezni, črna barva žalosti, modra modrosti, vijoličasta pa mi pomeni skrivnost.‘ Posebej izpostavljeno kompozicijsko prvino, kot je že bilo omenjeno, predstavlja naslikana arhitektura – stare hiše in ulice, saj z njimi kar najbolj dosledno sledi svojim likovnim težnjam po razgibanosti, razigranosti. Zidovi hiš največkrat niso ravni, ampak ukrivljeni; mesta so ujeta v neko nenavadno atmosfero; v zraku se nemirno prestavljajo svetle gmote; vse skupaj je nekako skrivenčeno, namenoma vrženo iz ravnotežja in statičnosti. 

V Jazbarjevem slikarstvu je večno živa igra prehajanja resničnih oblik v izmišljene ali domišljijsko preoblikovane. Navezanost na okolje, v katerem živi in ustvarja, umetniku omogoča nenehen stik z njegovimi najbolj razpoznavnimi vizualnimi vrednotami, s konkretnimi vedutami in z značilnimi krajinskimi posebnostmi. Resničnost mu vendarle ponuja neizčrpen vir, iz katerega lahko nenehno zajema. Šele potem se v njem sprostijo potrebne ustvarjalne energije, ki videno v naravi pregnetejo z domišljijo in mu dajo novo in nenavadno podobo.“

Brane Jazbar 

Brane Jazbar je bil rojen 1. novembra 1947 v Malih Žabljah na Vipavskem. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, nato pa se je odločil za študij na Pedagoški akademiji v Mariboru in ga uspešno končal. Njegovi profesorji so bili znani in uveljavljeni mariborski slikarji: Maks Kavčič, Lajči Pandur, Slavko Kores in Bojan Golija. Po končani akademiji se je zaposlil na Osnovni šoli Vipava. Kasneje je likovni pouk poučeval na ajdovski gimnaziji. Vzporedno s pedagoškim delom se je poleg slikarstva ukvarjal še s športom, z rokometom. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, oblikovanjem, kaligrafijo in fotografijo. Živi in ustvarja v Ajdovščini.

Priznanja

2017  petomajsko priznanje Občine Ajdovščina za predano pedagoško delo v umetnosti in športu ter za priznano umetniško ustvarjanje

Samostojne Razstave 

1985  Dvorec Zemono

1987  Bolnišnica v Šempetru

1988  Galerija na gradu Snežnik  
           Galerija Jožef Štefan, Ljubljana

1989  Galerija Alga, Izola

1991  Sinji Vrh nad Ajdovščino

1992  Gospodarsko razstavišče, Ljubljana

1994  Hotel Planika, Ajdovščina

1999  Galerija Ars, Gorica, Italija

2007  Pilonova galerija, Ajdovščina  
           Kosovelov dom, Kulturni center, Sežana  
           Galerija Vipavski Križ

2008  Etnografski muzej Slovenije, Ljubljana

2009  Galerija Vipavski Križ  
           Galerija Ivana Cankarja, Vrhnika

2010  Galerija Učilna, Osijek, Hrvaška

2011  Stolp, Ajdovščina  
           Galerija Vipavski Križ

2012  Galerija Družina, Ljubljana

2014  Galerija Vipavski Križ

2016  Galerija Delavskega doma, Trbovlje

2017  Galerija Vipavski Križ  
           Pilonova galerija, Ajdovščina

Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini.

Razstava je na ogled do 2. marca.

Razstavni katalog