Prepričljiva izpovednost Borisa Gaberščika

7. decembra smo v Galeriji Lek postavili na ogled razstavo z naslovom Prepričljiva izpovednost fotografa Borisa Gaberščika.

Odprtje razstave je povezovala Eva Longyka Marušič, z glasbenim nastopom pa še popestril Komorni moški zbor Lek, ki ga vodi umetniški vodja Milivoj Šurbek. Goste je še zadnjič v tem letu pozdravila direktorica Korporativnega komuniciranja Katarina Klemenc in jih povabila na ponovna druženja ob razstavah v naslednjem letu.

Avtorja je predstavil likovni kritik in umetnostni zgodovinar Iztok Premrov, v zloženki k razstavi pa je o delu fotografa zapisal:

Boris Gaberščik je trenutno eden izmed naših najbolj dejavnih fotografskih specialistov za slikovna gradiva v umetniških katalogih in likovnih monografijah. Za sabo ima več kot sto petdeset tovrstnih projektov. Je torej izjemno tesno povezan s sodobnim slovenskim likovnim dogajanjem, kar je nedvomno dalo eno izmed najbolj razpoznavnih vrednot njegovi izrazni fotografiji. Od nekdaj je občudoval znane slikarje, tako ali drugače vstopal v skrivnosti likovne umetnosti in iz teh svojih srečanj v lastni fotografski umetnosti uspel razviti izredno likovno kultiviranost. Desetletja samostojnih fotografskih iskanj, iskreno spoštovanje žlahtnega izročila likovne umetnosti, posebej še svetovne fotografske umetnosti, so Gaberščikovi ustvarjalnosti, lahko brez pretiravanja zapišem, dala izčiščeno, harmonično delujočo, predvsem pa subtilno fotografsko govorico.

Boris Gaberščik išče in odkriva bogastvo oblik resničnega sveta, ki se izrisuje z delovanjem svetlobe in svetlobnih učinkov. Fotograf, ki ga je mikala tudi pokrajina s širokimi pogledi, se v novejšem času posveča ožjim izrezom svojega sveta, nekakšnim magičnim tihožitjem, ki so toliko resnična kot izmišljena, kajti njihov tvorec jih najprej zasnuje v prostoru in jih nato »zajame« s svojim fotografskim orodjem. Gaberščik je tihi in samotni iskalec čistih in dovršenih kompozicij, ki nastajajo v že omenjenem procesu, in sicer v dveh poglavitnih fazah. Prva obsega izbor predmetov in njihovo razvrstitev po prostoru (nekakšni sceni), druga pa njihovo prevedbo v fotografsko podobo. Vmes »nastopi« še svetloba in ta omogoči »zrcaljenje« predmetov ter odkritje prostora, kar je bistvenega pomena za sam fotografski posnetek. Postopek sam po sebi je, lahko bi rekli, enak kot pri mnogih drugih podobnih fotografih, vendar je njegova izvirnost v izbiri in pripravi motiva seveda trdno v rokah našega fotografa.

Kompozicijo včasih odkrije, kot mi je Boris Gabrščik sam zaupal, kar sredi noči, ko se mu porodi določena zamisel, ki jo nato skicira in ji s tem že začrta osnovne značilnosti. Osnutek nato avtor dodela v omenjenem postopku, ki je hkrati plod natančnega raziskovanja in preverjanja razmerij med izbranimi predmeti, ki jih namerava upodobiti v določenem prostoru. Naključja, ki se morebiti pojavijo pri takšnem tehtanju, ki ga na neki simbolni način lahko primerjamo s šahovsko igro, so avtorju dobrodošla. Gabrščiku so v ustvarjalnih postopkih od nekdaj v oporo določene izkušnje likovnih mojstrov dvajsetega stoletja, denimo Marca Chagalla in Kazimirja Maljeviča, na katere se pri posameznih svojih delih celo sklicuje. Tako lahko v Gaberščikovi fotografski umetnosti razpoznavamo slogovne elemente, ki jih je prinesel razvoj evropske umetnosti od kubizma, prek konceptualizma do minimalizma. Predvsem pa je treba poudariti, da se fotograf drži klasičnih postopkov fotografskega medija, pri katerih sam razvija negative in da končnim fotografskim podobam s toniranjem žlahtno barvno patino. To spoštovanje tradicije v tehnološkem in umetnostnozgodovinskem pogledu je v ustvarjalnosti Borisa Gaberščika gotovo razpoznavna vrednota. Z njeno pomočjo lušči iz splošnih osebno zaznamovane fotografske kompozicije. Zato v njih lahko odkrijemo plemenito harmoničnost in tiho veličino preproste, a vizualno učinkovite likovnosti. Gaberščik ne »pospešuje« in ne dramatizira, da bi dosegel zaželeno, prej se umiri in zapre v tišino ateljeja ter tam doseže prepričljivo izpovednost svojih podob.

Boris Gaberščik

Boris Gaberščik se je rodil 28. septembra 1957 v Ljubljani. Po gimnaziji je študiral biologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani. Po diplomi leta 1985 se je popolnoma posvetil fotografiji. Leta 1986 je dobil status samostojnega ustvarjalca v kulturi in se je začel poklicno ukvarjati s fotografijo. Do danes je večkrat samostojno razstavljal doma in v tujini ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah in delavnicah. Njegova dela so uvrščena v javne (Moderna galerija, Ljubljana, Zbirka Taluma Kidričevo, Kabinet slovenske fotografije Gorenjski muzej, Kranj) in zasebne zbirke. Je avtor ali soavtor fotografskega gradiva v več kot 150 monografijah in katalogih slovenskih umetnikov ter številnih prospektov, katalogov, letnih poročil in koledarjev. Za svoje delo je prejel več priznanj. Njegovo delo je bilo predstavljeno v publikacijah doma in v tujini. Je tudi avtor izvirnih esejev in besedil. Živi in dela v Ljubljani kot samostojni fotograf.

Razstava bo na ogled do 28. januarja 2011.