Blaž de Gleria
Galerija Lek, 8. junij 2010 – 3. september 2010
Računalniške risbe Blaža de Glerie v Galeriji Lek
8. junija smo v Galeriji Lek odprli razstavo računalniških risb akademskega slikarja Blaža de Glerie.
Večer je potekal v prijetnem vzdušju z moderatorko Blažko Müller Pograjc.
Glasbeni del večera sta z živahnim nastopom popestrila multiinstrumentalist ter skladatelj glasbe za gledališče, film in televizijo Boštjan Gombač ter harmonikar in skladatelj Janez Dovč.
Umetniška dela Blaža de Glerie je predstavil likovni kritik in umetnostni zgodovinar Iztok Premrov, V zloženki k razstavi pa je o delu umetnika zapisal: Računalniška risba Blaža de Glerie je hkrati avtorsko delo v žlahtnem pomenu besede in produkt računalniške tehnologije z vsemi možnostmi, ki jih ta ponuja. Slikarjevo delo je identično z najstarejšimi risarskimi postopki, vendarle pa je v končni fazi risba ponujena kot odtis oziroma odtisnjeni artefakt. Ni toliko bistveno vprašanje, ali izvirna risba, narisana z umetnikovo roko, pri tem postopku, ki je v končni fazi torej odtis, kaj izgublja. Bolj bistveno je namreč, kako se z njo uveljavljajo slikarjev koncept, njegova izpovednost, njegov ustvarjalni naboj. Pri zadnjem se zdi, da avtor z veščo izrabo tehnologije vse bolj natančno izrisuje oziroma uresničuje vse hotene razsežnosti lastnih likovnih pripovedi in izpovedi.
Nekaj, kar je treba posebej omeniti pri računalniških risbah Blaža de Glerie, je svojevrstna procesualnost, nekoliko daljša in bolj zapletena, kot bi lahko bila pri preprostem risanju s svinčnikom na papir. Umetnik ima popoln nadzor nad končnim izdelkom, saj ga gradi po fazah, ki ena drugo nadgrajujejo, dopolnjujejo. Seveda pa se podobno kot pri drugih sorodnih procesih “nalaganja” plasti tudi ob tem dogajajo številna naključja, ki so avtorju vsekakor dobrodošla. Tako se spajata premišljeno in naključno v zanimive kompozicijsko razgibane podobe, pri katerih pridejo do izraza slikarjeva domišljija in vse tisto, s čemer se odziva na ljudi ter okolje, ki jih opazuje ali doživlja. Ni težko ugotoviti, da slikar s svojimi risbami nedvomno nakazuje svojo povezanost s konkretnimi predeli narave; na primer z okoljem starega mlina, v katerega se “zateka”, in z živim svetom rastlinja ter živalstva, ki ga tam najde oziroma opazuje in ob njem uživa.
De Gleria v zadnjem času vse bolj intenzivno snuje študije človeških glav, ki seveda niso upodobitve konkretnih ljudi, ampak so liki izmišljencev. Kljub temu so zanimive, ker odpirajo vprašanje izrazov na človeškem obrazu, torej posledic našega čustvenega reagiranja. In ob teh obrazih se pojavljajo znamenja in znaki oblikovalsko-tiskarskih postopkov, črtne kode, barvne testne skale in podobno. S temi grafičnimi elementi slikar dodatno razgiba prazen prostor okrog narisanih obličij. Zanima ga predvsem, kako različni obrazi funkcionirajo v čisti belini papirja, ki jih obdaja, in kako se soočajo z na svoj način “pripetimi” grafičnimi elementi.
Slikar se v postopku nastajanja risarskih podob nekako predaja igri, v kateri že narisana črta spodbudi nastanek nove. Torej se predaja trenutnim občutjem in z lahkotnostjo misli stori naslednji korak – naslednjo črto. Sam pravi, da ga zanima poetika same slike. Z izkušnjo geografa gleda na naslikano površino kot na geografsko karto, ki je v prenesenem pomenu podoba ležeče pokrajine. Tako se na njegovih kompozicijah vse dogaja na razmerju med okoljem, krajino in ljudmi v njiju. Avtor sam pravi, da je sliko treba živeti, če jo želiš narediti zanimivo, in da mora na koncu vsaka zaključena risba učinkovito delovati kot celota. Načeloma so vse njegove podobe avtobiografskega izvora, posebej še tiste, ki povzemajo razmerje med človekom in naravo. To je namreč tudi razmerje med umetnikom in narisano materijo, pa najsi deluje nekoliko realistično ali abstraktno in najsi je v njej opaziti tudi mitološka bitja ali pa preprosto ribe iz potoka. Umetnik sam trdi, da ne čuti meje med realnim in nerealnim, torej da sta za učinkovito podobo potrebni obe omenjeni sestavini. Zato je v njegovih podobah tudi marsikaj skrivnostnega ter nenavadnega.
Blaž de Gleria
Blaž de Gleria je bil rojen 22. januarja 1952 v Brežicah.
Po končani gimnaziji v Brežicah je leta 1978 dokončal študij geografije in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1979 pa študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost.
Po končanem študiju se je posvetil pedagoškemu delu, ki mu je zvest še danes. Najprej je nekaj let poučeval osnove likovnega pouka in geografijo na Gimnaziji Brežice. Ko se je preselil v Ljubljano, je nekaj let poučeval aranžerstvo na Srednji trgovski šoli v Ljubljani. Zadnjih 20 let je učitelj oblikovanja na Oddelku za grafično oblikovanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.
Kot grafični oblikovalec se predstavlja predvsem z oblikovanjem v turizmu (Krka Zdravilišča, Terme Čatež, Hoteli Morje – Portorož, Golf Bled), v založništvu z oblikovanjem in ilustriranjem učbenikov (Založba Modrijan, Medicinska fakulteta), v oblikovanju knjižnih izdaj (Edvard Kocbek – Lipicanci, Založba Krainer, likovna oprema zbirke Zgodovina medicine na Slovenskem – Medicinska fakulteta v Ljubljani) in z industrijskim oblikovanjem (IUV, Regulator, Lisca, Color, Emona Jata ) ter z oblikovanjem revijalnega tiska (Profili Slovenije – PS, R5, Solnica – Modrijan).
Razstava Blaža de Glerie bo na ogled vse do 3. septembra 2010.