Bernik, Drinovec, Pregl
Galerija Lek, 10. februar – 5. marec 2004
Viktor Bernik, Boštjan Drinovec in Arjan Pregl pripadajo generaciji, ki ji je vizualne predstave sooblikovala sintetizirana in z mediji zmanipulirana realnost, v kateri so odraščali. V njihove avtorske poetike se je zato že na samem začetku zapisala sposobnost tehnomodificiranega pogleda na svet, prej gibljivih kot statičnih podob naše skupne stvarnosti. Masovni mediji in popularna kultura so kot posebni, prepoznavni agens zaznamovali cele generacije mlajših umetnikov; številni med njimi so klasična likovna izrazila zamenjali z videom in računalnikom ali v svojih transformacijah prostora in časa prestopili v območje teorije in v likovni umetnosti sorodna področja.
Bernik, Drinovec in Pregl nedvomno predstavljajo tisti presežek sodobne produkcije mladih, ki zagotavlja smiselno kontinuiteto naše sodobne likovne ustvarjalnosti. Nove tehnološke možnosti in ikonografijo globalnega prostora so že zmogli sprejemati dovolj kritično ter so si zato oboje prisvojili le kot izrazno sredstvo, ki ga presenetljivo uspešno združujejo z izkušnjami tradicionalne likovne umetnosti. Njihova dela zato odražajo svetovljanstvo in pripadnost skupni človeški entiteti, ki je povzela najboljše, kar je svet skozi različne kulture ustvaril. Ne obstaja več ena resnica, ena ideologija, ena velika umetniška tema, marveč sožitje mnogih bivanjskih oblik, prelitih v očarljivo pisanost, včasih naravnost pravljičnega videza iz pozabljenega kalejdoskopa našega otroštva.
Viktor Bernik je našel svoj motivni svet v vsakdanjih interjerih, ki lahko bivajo kakor spomin ali fotografija. V njih izbira zanj posebej pomembne detajle – izreze, jih vzame iz časa pogleda, v katerem so nastali, in jih naslika (polno dokumentira in tako ohranja kot zamrznjen trenutek). Z “manipulacijo” slike, ki bi lahko bila fotografski posnetek, se spremeni tudi vsebina, saj se iz intimnega okolja, določenega z redkimi osebnimi predmeti, prenese v območje javnega in simbolnega.
Arjana Pregla zanimajo računalniško simulirane podobe, ki so nastale tako iz čiste abstraktne misli kot iz poplave podob v svetu medijev in popularne kulture. Ti novi, v sozvočju slikarjevega geniusa saeculi uveljavljeni postopki prenosa računalniške slike v območje klasične štafelajne slike delujejo estetsko prečiščeni, formalno in pomensko poenostavljeni skoraj do znaka. Avtor v podobah galerijskega formata ponovno vzpostavlja odnos do popartistične ikonografije, namesto takrat priljubljenega videza multipla pa znova uveljavlja olje in platno.
Tudi kipar Boštjan Drinovec vidi možnost pripovedovanja zgodbe sodobne umetnosti skozi fragmente svojega intimnega sveta. Skulpture malega formata, v katerih je združil tako pojem plastične igrače, reklamne figure in celo neevropske kulture, so nekakšen kiparski “tête-à-tête”, značilen za tihožitja v slikarstvu. Toda avtor ni inovativen samo v izboru motiva, kjer posega po eksotičnih živalih in človeški figurici v kontekstu “malega upornika”, marveč še bolj v uporabi materiala. Skulpture, ki na prvi pogled učinkujejo kot sijajno obdelane površine kamna, so namreč ulitki iz izvirne mešanice kamnitih drobcev, pigmenta in betona.
Čeprav fragmentarna, je predstavitev vseh treh umetnikov relevanten vpogled v sodobno slovensko in tudi mednarodno ustvarjalnost. Soočamo se, razmeram navkljub, z vedrim in optimističnim pogledom na svet, ki ga več ne obremenjuje brezglavo iskanje trendov. Nasprotno, opažamo lahko duhovitost in svobodo v prisvajanju sodobnih mitov, kjer utegnejo tudi najbolj profane teme in vsebine pridobiti status umetniškega.
Judita Krivec Dragan