Nikolaj Beer

Galerija Lek, 16. maj – 19. junij 2006

Prvinskost barve

V torek, 16. maja, je v Galeriji Lek potekalo odprtje razstave del akademskega slikarja Nikolaja Beera. Poglavitni temi tega likovnika sta krajinarstvo in figuralika, organsko povezani in slogovno enotni.

Nikolaj Beer se je rodil leta 1945 v Križevcih v Prekmurju. Leta 1973 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gabrijelu Stupici. Kot svobodni umetnik živi in ustvarja v Izlakah.

Umetnika in njegova dela je predstavil simpatični likovni kritik Iztok Premrov, program pa je popestrila pevka Maja Božič.

Razstava bo na ogled do 19. junija.

V slikarstvu Nikolaja Beera takoj opazimo umetnikov prvinski odnos do pokrajine in človeka. Pravzaprav sta krajinarstvo in figuralika dve poglavitni temi tega likovnika, organsko povezani in slogovno enotni. Njuno stičišče je tako v značilnem koloritu kot tudi v pastoznih nanosih barve in neverjetno razgibani govorici potez. Lahko si predstavljamo, s kakšno silovitostjo slikar “gnete” barve po platnu, kako jih med seboj meša in prekriva, da na koncu dobi uglašene, tipično zemeljske tone. Te uveljavi v krajinski motiviki in ti toni dajejo glavni naglas tudi figuralnim prizorom.

Zlasti v zadnjem času je slikar intenzivno razvil motiv glave, ki po svoje prinaša konkretne portretne značilnosti, po svoje pa v teh obrazih najdemo vse specifične značilnosti Beerovega slikarstva. Kajti Beer v nobenem primeru ne “prepisuje” iz narave in ljudi; vse, kar ustvari, je naslikano iz notranje potrebe, zato nosi močne sledove te “ponotranjene” likovne govorice.

Vsi, ki obravnavajo Beerovo krajinarsko slikarstvo, seveda ne morejo prezreti osnovnega izhodišča zanj. To je kraj slikarjevega otroštva v prekmurski ravnini, to je Kükeč, ime, ki ga pogosto navede kot naslov svojih prostranih krajinskih podob.

Beerovo gnetenje barv je umetniško približevanje prvinskosti zemlje in njenega kolorita. Slikar nenehno poskuša opredeliti svojo ljubezen do pokrajine, do polj, po katerih se je sprehajal v otroštvu, do ravnine, ki je zaznamovala njegovo dušo. Vsa ta temeljna občutja so združena v njegovih sugestivno naslikanih ekspresivnih pokrajinah in ravno z njimi je dosegel svoj najbolj razpoznavni slikarski izraz. Med motivom in umetnikom vlada popolna harmonija, to pomeni tudi poistovetenje, ki se pozna navznoter in se opazi navzven.

Zasuk k figuraliki je gotovo logična posledica vseh teh prvinskih občutij, ki jih zaznavamo v Beerovem slikarstvu. Pokrajina je v določenem trenutku “postala” premalo, da bi izrazil še svoja druga slikarska nagnjenja. Moral se je intenzivno posvetiti še licu človeka, ne le licu pokrajine. Moral je poiskati oči in z njimi dokončati svoje zgodbe. Našel jih je na človeškem obrazu, ki je enako dramatično razgiban, kot so njegove krajinske podobe. Kajti slikar želi biti pripovedovalec zgodb, ki ga vznemirjajo še iz otroštva.

Tako njegov slikarski svet zajema dve veliki temi, ki se med seboj skladno dopolnjujeta. Izkušnja krajinarskega slikarstva, slikarjev gestualni način nalaganja gostih pastoznih barv se je prepričljivo ujel tudi na motivu glav. Tudi če so večinoma skromnejše po formatu, je v njihovem kubusu zajeto vse: umetnikova neverjetna energija, izjemna želja po iskrenem izrazu in slikarska prepričljivost. Slikar poskuša biti brez zavor, niti najmanj ne želi brzdati svojih občutkov, ampak jih čim bolj neposredno izraziti na najbolj učinkovit način.

Iztok Premrov

Življenjepis

Nagrade

1989 | velika premija Pannonia 89, Szombathely, Madžarska
1990 | Grumova nagrada občine Zagorje ob Savi
1993 | plaketa za vrhunske dosežke v kulturi občine Murska Sobota
2004 | grand prix na 6. slovenskem bienalu mesta Kranja

Samostojne razstave

Sodeloval je tudi na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini ter na mnogih likovnih kolonijah.

Nikolaj Beer

Prvinskost barve

Življenjepis

Nagrade

Samostojne razstave

Vprašajte nas