Anja Batič
Galerija Lek, 17. oktober 2006 – 6. november 2006
Cvet pri cvetu
V torek, 17. septembra, je bilo v Galeriji Lek odprtje razstave del slikarke Anje Batič Sever. Slikarka predstavlja cvetje v tehniki fotorealizma, pri kateri slikarji do popolnosti posnemajo preciznost fotografije.
Mlado slikarko je ustvarjalno zaznamoval študij oblikovanja notranje opreme v Gorici in njegovo nadaljevanje na akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Petra Vencelj je slikarkino ustvarjanje umestila v fotorealizem, smer v slikarstvu, ki so je vešči le redki slikarji, pa tudi lotevajo se je redko, čeprav ni popolnoma jasno zakaj. Takšno ustvarjanje namreč najde širok krog ljubiteljev, kar se je izkazalo tudi na tokratnem odprtju, saj so gostje napolnili prostore Galerije Lek.
Izjemna doslednost je med drugim tisto, kar zaznamuje umetnike, ki ustvarjajo v okviru fotorealizma. “Anja je sposobna cvet lučke, tisoč drobnih lučic, risati tudi več kot en dan. Pred cvetjem je narisala veliko slik z drugimi motivi: ladje, pokrajine, vse mogoče. Ko pa je prvič narisala platno s to motiviko, je iz slike zavela popolnoma drugačna energije. Anja se je v teh slikah našla.”, je o ustvarjanju svoje sestre povedal Miha Batič.
Piko na i odprtju je pritisnila mlada, a odlična pevka Maja Slatinšek.
Razstava del Anje Batič Sever bo v Galeriji Lek na ogled do 6. novembra.
Anja Batič
Nadarjenost ustvarjalca je bila (zlasti v preteklosti) tisto, kar je ločilo med obrtništvom in umetnostjo. Ta mit – o romantičnem geniju umetnika – se je v zadnjem stoletju porušil. Industrializacija, socialni prevrat, znanstveni napredek in ideološke spremembe so obrnile na glavo tradicionalne predstave o svetu in ustvarile pogoje za rojstvo avantgarde.
Slikarstvo in kiparstvo se je progresivno obrnilo od posnemanja zunaj modela in se usmerilo vase, v ekspresijo. Akademske standarde se je začelo opuščati. Nadomestil jih je notranji, subjektivni pristop.
Kot kritična posledica abstraktnega in ekspresivnega slikarstva se v začetku sedemdesetih let pojavi fotorealizem. Zdi se, je to slikarska smer, ki še vedno vzbuja zanimanje, pa tudi vznemirjenost tako pri gledalcih kot pri ljudeh, ki so z umetnostjo neposredno povezani. Vznemirja predvsem dejstvo, da fotorealistična slika prikazuje motiv brez kakršne koli avtorjeve želje po abstrahiranju in s tem vnašanju abstraktne ekspresije v sliko. Po navadi se ljudje obregnejo ob tako sliko, češ da je naslikana preveč dosledno po fotografiji in da za tovrstnim realizmom ni ničesar, kar bi imelo umetniški presežek. Fotorealizem povezujejo s slikarsko neresnostjo, provokacijo in podobnim. Največkrat komentirajo, da je tako slikarstvo neresno in naivno. Umetnik, ki tako slika, pač ne zna drugače. To seveda kaže samo na veliko neprilagodljivost in nesprejemanje drugačnega slikarstva ter slikarskega razmišljanja.
Mislim, da je pri slikanju Anje Batič zelo pomembno vzdušje, ki ji ga nudi slikanje, kajti slikanje samo je zelo pomemben del ustvarjanja in tudi slikarkinega razmišljanja sploh. To je seveda popolnoma drugačno kot pri abstraktnih ekspresionistih, čeprav je bil študijski program na beneški akademiji poudarjeno usmerjen prav v te likovne tokove.
Tudi izbira motiva ni naključna, saj ima cvetje široko paleto dekorativnih, estetskih, simboličnih, celo moralističnih nagovorov, če izpostavim le krhkost in minljivost – motiva “vanitas”. Zagotovo so na odločitev za tovrstno motiviko vplivala tudi študijska potovanja v dežele, kjer ima floralna tematika močno tradicijo in je izrazito prisotna tudi danes (Egipt, Indija). Batičeva jo je nadgradila na svoj način, s tem da se je poklonila cvetju iz domačih logov.
Z izborom motiva po fotografiji se slikarka odloči o bistvenih stvareh za sliko že pred začetkom slikanja. Fotorealistično slikanje ji omogoča med delom mir in razmišljanje o raznih stvareh, saj ni vsaka odločitev usodna za kakovost slike.
Petra Vencelj
Življenjepis
Anja Batič je bila rojena 12. 10. 1976 v Šempetru pri Gorici. Šolala se je na Scuola d’arte di Gorizia za oblikovalko notranje opreme in po maturi 1994 dobila naziv Maestro d’arte.
Študij je nadaljevala na Accademia di belle Arti v Benetkah.
Po diplomi iz dekoracije leta 2001 pri prof. Rossallu Piergalliniu se je dve leti izpopolnjevala v ateljeju priznanega slikarja in dekoraterja Ivana Kisovca.
Zadnja leta je na študijskih potovanjih v tujini (Anglija, Francija, Egipt, Indija …) našla nove navdihe za svoja ustvarjanja in začela samostojno pot kot slikarka.
Živi in dela v rodni vasi Šempas.
Naslov:
Anja Batič Sever
Šempas 130
5261 Šempas
Slovenija
Tel.: + 386 5 3088 676
+ 386 31 859 087
Telefaks: + 386 5 3078 529
Skupinske razstave
1999 | Galleria d’arte Moderna, Bologna; Percorsi d’arte
1999 | Paviljon Poslovnega centra HIT Nova Gorica; Likovna iskanja: Razstava likovnih del ljubljanskih in beneških študentov
2005 | Kulturni dom Gorica, Italija; Okno v svet
Samostojni razstavi
2004 | Galerija Breg 2, Ljubljana; Flowers collection
2005 | Galerija Kliničnega centra, Ljubljana; Cvetlični opus