Arh, Likar, Rožič

Galerija Lek, 20. junij – 11. september 2006

Lirični večer z Lekovimi umetniki

Zadnja razstava pred poletno sezono v Galeriji Lek je ponudila izbor del Lekovih umetnikov: Tatjane Arh, Lekove upokojenke, Marjete Likar, zaposlene v Kadrih v Ljubljani in Zorana Rožiča, lekovca s Prevalj. Predstavili so se z deli, ki so marsikomu od obiskovalcev odprtja, v torek, 20. junija – segli v dušo.

Umetniki so se lirično predstavili tako s svojimi likovnimi deli kot besedami, ki so jih namenili obiskovalcem. Svoje so s pesmijo dodali še člani Lekovega komornega moškega pevskega zbora, vse skupaj pa je s povezovanjem programa zaokrožila Blažka Müller Pograjc.

Za kritiško besedo in odlično postavitev razstave je tokrat poskrbela umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Petra Vencelj. Različno likovno govorico vsakega od umetnikov tako po vsebini kot po izrazu je spretno povezala v skupno pripoved, ki bo obiskovalce galerije in Lekove zaposlene ter goste spremljala celo poletje.

Razstava del Tatjane Arh, Marjete Likar in Zorana Rožiča je na ogled do 11. septembra 2006.

Tatjana Arh, Marjeta Likar, Zoran Rožič

V Sloveniji se lahko pohvalimo z bogato razvito ljubiteljsko dejavnostjo na številnih področjih, zlasti v umetniških izražanjih. O tem govorijo številni pevski zbori, amaterska gledališča, fotoklubi in kulturno-umetniška društva. Nemalo zaslug za negovanje likovne kulture imajo tudi ljubiteljski likovniki.

Večini ljubiteljskih likovnikov je slikanje ali kiparjenje predvsem konjiček, sprostitev in koristno zapolnjenje prostega časa. Med ljubiteljskimi slikarji naletimo na zelo različne ustvarjalne domete: od začetniških iskanj pa do solidnih in zrelih likovnih razmišljanj. Navadno se ljubiteljski slikarji naslanjajo na tradicionalne likovne motive, kot so tihožitje, krajina, portret, in klasična likovno izrazna sredstva – olje, akvarel, akril. Čeprav to slikarstvo ne prinaša motivnih ali formalnih inovacij in ne posega v tokove, ki opredeljujejo aktualen likovni trenutek, pa lahko nosi vse znake nedvomne kakovosti.

Z veliko predanosti in vztrajnosti so se podali na pot likovnega ustvarjanja tudi avtorji pričujoče razstave.

Tatjana Arh se je naslonila na pleneristično slikarstvo in tehniko olja, ki daje slikam značilen lesk. Skozi poudarjeno ekspresivno in dinamično potezo nas motivno nagovarja s podobami starodavnih oljk, ki dajejo značilen pečat pokrajini v okolici Trogirja in Paga. Barvni svet gradi predvsem na komplementarnem odnosu med zemeljsko rdečo in olivno zeleno. Slikarka oljke ne dojema le v realističnem smislu, ampak ji oljka simbolizira sporočilo miru, zmagoslavja in blagostanja. To pa je oljka predstavljala tudi starim narodom z območja Mediterana in Male Azije.

Marjeta Likar se v svojih slikarskih snovanjih spogleduje z motivom tihožitja. To je ena najstarejših motivnih zvrsti v slikarstvu, saj se pojavlja že v staroegipčanskem stenskem slikarstvu, grški antiki, v rimskem slikarstvu pa se pojavi celo kot samostojna motivna zvrst. Glede na upodobljene stvari govorimo o tihožitjih s predmeti nežive narave (klobuček, čevlji, posode) in tihožitjih s t. i. pritajenim življenjem (cvetlična, sadna tihožitja). Avtorica se je odločila za tehniko akrila na platnu. Svoj študijski pristop veže na tradicijo francoskih postimpresionistov, zlasti na P. Gaugina.

Za tehniko akvarela je značilno, da ne dovoljuje popravkov. Zato velja za eno najzahtevnejših tehnik v slikarstvu. V njej svoj slikarski nagovor podaja Zoran Rožič. Akvarel v kombinaciji s tušem daje posebne učinke transparentnosti in večplastnosti. Tako pa je tudi slikarjevo sporočilo, polno še dodatnih simboličnih in pogosto osebnih refleksij. O tem govorijo tudi sami motivi in naslovi del. Nedvomen pridih Chagalla zaslutimo tako v čistih barvnih vrednostih kot tudi v določenih upodobljenih elementih v risbi s tušem. Vendar avtor domiselno vnaša tudi motive iz domačega okolja in zgodovine, kar daje njegovim delom oseben pečat.

Razstava treh slikarjev nam predstavlja tri različne pristope, tri različne tehnike in tri motivno različne nagovore. Rdeča nit, ki povezuje avtorje, pa sta iskrena predanost in želja po ustvarjanju.

Petra Vencelj

Tatjana Arh

je bila rojena leta 1938 v Banjaluki. Po očetu Sergiju Genbačevu je Rusinja, po materi Mariji pa Poljakinja. 30 let je živela na Hrvaškem, v Slavonskem Brodu, od leta 1970 pa živi in dela v Ljubljani. Dolga leta je delala v zunanji trgovini v Transjugu in Leku. Upokojila se je leta 1988, že od nekdaj pa slikanju posveča velik del prostega časa. V Sloveniji ustvarja na Gorenjskem in v Ljubljani, na Hrvaškem pa v Trogiru in okolici ter v mestecu Lun na otoku Pagu.

Razstave

Marjeta Likar

izhaja iz delavske družine, zato ni bilo možnosti, da bi si izbrala poklic, ki ne bi prinašal zanesljivega vsakdanjega kruha. Slikarstvo, ki je bilo poleg glasbe že njena mladostna ljubezen, je zato prišlo na vrsto šele pred nekaj leti. V Likovnem društvu Senožeti iz Radomelj je pod mentorstvom akademskega slikarja Janeza Zalaznika ustvarjala šest let. Zadnji dve leti pa svoje slikarsko znanje bogati pri akademskem slikarju Tonetu Račkem. Njen glavni moto pri ustvarjanju in tudi sicer v življenju je: “Učenje je pot in pot je učenje.”

Razstave

2001 | Razstava Likovnega društva Senožeti iz Radomelj v Kulturnem domu, Radomlje
2002 | Razstava Likovnega društva Senožeti iz Radomelj v Kulturnem domu, Radomlje
2003 | Razstava Likovnega društva Senožeti iz Radomelj v Kulturnem domu, Radomlje
2003 | Razstavišče Veronika, Kamnik
2003 | Galerija Lek, Ljubljana
2003 | Paviljoni Dolsko, Dolsko
2004 | Razpis Javnega sklada RS – tematika voda, Likovno razstavišče, Domžale
2004 | Grad Tustanj, Tustanj
2004 | Razstava Likovnega društva Senožeti iz Radomelj v Kulturnem domu, Radomlje
2005 | Razpis Javnega sklada RS – tematika Domžale, Likovno razstavišče, Domžale
2005 | Razstavišče Veronika, Kamnik

Zoran Rožič

Se je rodil leta 1964 v Slovenj Gradcu. Že v osnovni šoli so likovni pedagogi odkrili njegov dar in ga spodbujali k ustvarjalnosti. Prvi med njimi je bil Mitja Schoendorfer, ki ga je popeljal v čudoviti svet risb, barv, svetlobe in senc.

Leta 1986 je postal član Kulturnega društva Koroških likovnikov, kjer je spoznal mnogo ljudi s podobnimi zanimanji, kot jih je imel sam. Na svoji slikarski poti je spoznal akademske umetnike, ki so bili pripravljeni svoje znanje deliti z drugimi: prof. Slavka Koresa, prof. Ervina Kralja, Vinka Železnikarja in druge.

V KD Koroških likovnikov kot podpredsednik med drugim organizira in vodi vsakoletne ekskurzije v likovne galerije pri nas in v tujini.

Za svoje delo je do zdaj prejel že nekaj priznanj in nagrad, zadnja med njimi je druga nagrada strokovne žirije na ekstemporu Forma Viva na Ravnah na Koroškem leta 2004.

Živi in ustvarja na Ravnah na Koroškem in v Mislinji.

Razstave

Arh, Likar, Rožič

Lirični večer z Lekovimi umetniki

Tatjana Arh, Marjeta Likar, Zoran Rožič

Tatjana Arh

Razstave

Marjeta Likar

Razstave

Zoran Rožič

Razstave

Vprašajte nas