Aleš Sedmak v Galeriji Lek

V sredo, 6 marca, smo odprli razstavo del akademskega slikarja Aleša Sedmaka.

Goste je v imenu Leka, člana skupine Sandoz, pozdravila voditeljica Eva Longyka Marušič, predstavila je avtorja, ki je bil za svoje bogato ustvarjanje nagrajen s številnimi priznanji in nagradami. Z njegovimi slikami primorske pokrajine, v kateri poklon morju ostaja vodilna misel, bomo v našo galerijo priklicali pomlad.

Klarinetist Boštjan Gombač, ki igra tudi druga pihala in nenavadne instrumente, se je tokrat predstavil z improvizacijo na luperju. Naprava omogoča, da v živo posnete zvoke potem lupa – vrti kot podlago, lahko ritmično, harmonično, melodično.

Več o bogati ustvarjalni poti Aleša Sedmaka je povedal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov, ki je v zloženki k razstavi zapisal:

»Ko človeku morje enkrat zleze pod kožo, je to za vselej. In ko ob njegovi obali zraste, ko ob njej zaživi, postaneta eno. Izjava slikarja Aleša Sedmaka, da je v času šolanja v Ljubljani, oziroma ko se je konec tedna vračal domov v Koper, najprej obiskal pomol in pogledal proti morskemu obzorju, šele potem se je odpravil domov, vse pove. Njegov odnos do morja je bil torej že v mladosti izjemno globok ter pristen in iz tega se je potem, ko je postal akademsko izobražen slikar, razvila dolga vrsta motivov, razumljivo na temo morja. Od klasičnih marin do sodobnejših abstraktnih interpretacij, ob katerih v ozadju vselej lahko slutimo »utripanje in valovanje« morja. Tako vsaka njegova slika razkriva del umetnikove zgodbe, ki je tesno povezana z morjem in s primorsko pokrajino. Na starejših grafičnih delih ga je privlačila tudi motivika v morski vodi pozibavajočih se čolnov in bark. Pri teh motivih je umetnik napete in polne oblike plovil soočil z razmehčanimi in razigranimi strukturami morske vode ter ta princip likovnega sobivanja dveh različnih elementov kasneje še večkrat uveljavil.

Nasprotja med umirjenostjo in razburkanostjo, ki jih izraža na svojih slikah, Sedmaku dajejo možnost, da ustvarja kontraste, ki jih srečuje vsak dan pri opazovanju morja in številnih razpoloženj kot posledic vremenskih sprememb. Te spremembe so hkrati tudi znamenja svojevrstne simbolike, ki jo slikar uspe dahniti svojim slikam, kajti razpoloženja se iz narave prenašajo na umetnikovo dušo, lahko pa je tudi obratno. Morda je na najnovejših slikah, ki so pravzaprav najbolj radikalno krenile proti abstraktnemu izrazu, to »čustveno« in razpoloženjsko stanje umetnikove duše še najbolj čisto in pretanjeno izraženo. Slikar si pri tem pomaga z različnimi tehnološkimi postopki, ki omogočajo res najbolj pretanjene barvne nanose, kot nekakšne meglice liričnih in pastelnih tonov. Ti se dvigujejo iz neopredeljenega prostora in ustvarjajo neko magično in nenavadno (obmorsko) pokrajino, v kateri se lahko za hipec pojavi lik, podoben človeškemu, in nato izgine v prosojni kopreni.

Če kaj posebej izstopa na Sedmakovih slikah, sta to gotovo liričnost in poetičnost. Toda tudi če so podobe po svoje razgibane in nemirne, v njih prevladujeta harmonija in skladnost. Slikar poskuša nadzorovati svoje ustvarjalne postopke, čeprav ga po drugi strani mikajo tudi spontani odzivi na doživetja v naravi. Morda je tudi nekoliko nagnjen k skrivnostnim potezam tega sveta, v katerem živi in ki mu daje toliko izhodišč za slikarsko ustvarjanje. Zdi se, da slikarjevo delo poteka podobno kot valovanje morja – nenadoma se stvari »dvignejo«, se razpenijo, nato pa spustijo navzdol, se umirijo in počakajo na nov vzgib.

Aleš Sedmak v svoji likovni dejavnosti združuje različne medije, v slikarstvu eksperimentira z barvami, ki včasih niso slikarske, ampak tiskarske, in to daje njegovi likovni ustvarjalnosti zanimiv pečat. Svoj slikarski postopek pelje v različnih smereh – včasih dodaja, včasih odvzema barve, da bi dosegel želene učinke. In čeprav se s svojimi podobami približuje naravnim pojavom, v končni fazi želi doseči sublimno. Poklon morju ostaja vodilna misel.«

Aleš Sedmak se je razveselil lepih besed in pohval, pozdravil goste in se jim zahvalil za udeležbo na njegovi razstavi.

Aleš Sedmak

Aleš Sedmak se je rodil 6. januarja 1952 v Postojni. 1972. je maturiral na Šoli za oblikovanje v Ljubljani. Med letoma 1972 in 1976 je študiral na Akademiji za likovno umetnost (ALU), na oddelku za slikarstvo, pri prof. Janezu Berniku in prof. Andreju Jemcu. Poleti 1976 je bil štiri mesece na študijskem potovanju v ZDA. Leta 1980 je diplomiral na ALU v Ljubljani pri prof. Andreju Jemcu. V času študija (1974) je bil ustanovitelj in vodja delavnice SOG (od leta 1975 do 1978) pri študentskem društvu FORUM. Od leta 1983 ima status svobodnega likovnega umetnika. Od 1983 do 1987 je bil predsednik Društva likovnih umetnikov slovenske obale (DLUSO). Med drugim je leta 1987 ustanovil galerijo Insula, galerijo primorskih likovnih ustvarjalcev, v Izoli. Od leta 1987 deluje tudi kot grafični oblikovalec in ilustrator. Do leta 2012 je ilustriral več kot 100 poljudnoznanstvenih knjig. Oblikoval je tudi serijo znamk za Pošto Slovenije (Slovenske avtohtone vinske trte, 2000, Jalovec, 2002). Dela tudi kot pedagog. Kot mentor za ilustracijo sodeluje z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je vodja projekta Kaverljag, ki poteka že od leta 1998 v njegovem ateljeju. To so delavnice za študente likovnih akademij Evrope, na katerih se ukvarjajo predvsem z znanstveno ilustracijo. Poleg ljubljanske sodelujejo tudi evropske akademije, ki so vključene v program CEPUS (Central European Exchanging Programme for University Studies). Živi in dela v Kaverljagu pod Padno v Istri. Od leta 2011 je predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.

Samostojne razstave

Sodeloval je na več kot štiridesetih skupinskih razstavah in na več kot desetih likovnih
kolonijah doma in v tujini.

Oblikovanje, javna dela in nagrade

Razstava je na ogled do 5. aprila 2013.