Ob dnevih srčnega popuščanja opozarjamo na pomen pravočasnega prepoznavanja in zdravljenja bolezni tudi v času pandemije covida-19

»Pandemija covida-19 ima dramatični vpliv na poslabšanje prognoze bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi. Tako je nedavna raziskava pokazala, da je kratkoročna umrljivost bolnikov s srčnim popuščanjem in sočasno okužbo s koronavirusom skoraj dvakrat višja, saj umre kar 30 odstotkov takih bolnikov¹. Izkazalo se je tudi, da bolniki s srčnim popuščanjem, verjetno zaradi strahu pred okužbo, ne poiščejo pravočasno pomoči, ko pride do poslabšanja njihove bolezni. Število sprejemov v bolnišnico zaradi srčnega popuščanja se je med epidemijo ponekod znižalo za kar 50-60 odstotkov^2,3. Tako se neredko zamuja z zdravljenjem in posledično vodi v slabši izhod zdravljenja,« je poudaril prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.  

V Sloveniji ozaveščanju o srčnem popuščanju namenjamo cel mesec

V času od 10. maja do 4. junija bodo v sklopu meseca ozaveščanja o srčnem popuščanju v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije (Za srce) organizirali različne aktivnosti. Med drugim vabijo v Posvetovalnico za srce na Dalmatinovi 10 v Ljubljani na preventivni pregled in posvet, kjer se boste lahko pogovorili o znakih srčnega popuščanja, preventivi, zdravljenju. Skupaj s strokovnim posvetom vam bodo brezplačno izmerili krvni tlak, srčni utrip, saturacijo in EKG ter dali vso ustrezno literaturo. Obvezno je naročanje preko e-pošte posvetovalnicazasrce@siol.net oz. preko telefona 01 234 75 55 (ponedeljek in petek med 8.30 in 9.00 ter sreda med 14.00 in 14.45).  Več informacij najdete na spletni strani društva.  

»Ne zdi se nam prav, da so v času epidemije ljudi tako prestrašili z okužbo, da nekateri niti ob poslabšanju zdravstvenega stanja niso upali do zdravnika in so raje še malo potrpeli. Še sedaj, več kot eno leto od začetka epidemije, opažamo, da je mnogo ljudi, zlasti starejših, prestrašenih. V tem času smo pri delu z obiskovalci Posvetovalnice za srce opazili veliko psihičnih stisk, ko so ljudje potrebovali tople in spodbudne besede, strokoven in hkrati pomirjujoč, empatičen nasvet ter pogovor,« so svoje izkušnje opisali sodelavci Posvetovalnice za srce v društvu Za srce.

Pomembno je čim zgodnejše prepoznavanje bolezni in pozorno spremljanje simptomov

Srčno popuščanje je edina bolezen srca in ožilja, katere pogostnost v zadnjem času narašča. V Evropi s srčnim popuščanjem živi približno štiri milijone bolnikov, v Sloveniji po ocenah strokovnjakov okoli 30.000.

Srce je mišica, ki se stisne in sprosti z vsakim srčnim utripom ter tako črpa kri po telesu. Pri srčnem popuščanju srce ne zmore več učinkovito črpati krvi po telesu.^4-6 Ko se to zgodi, se lahko težave pojavijo tudi drugje v telesu, saj organi in mišice ne dobijo dovolj kisika in hranil. Do srčnega popuščanja lahko pride zaradi poškodbe srčne mišice, ki jo lahko povzročijo povišan krvni tlak, bolezni srčnih zaklopk, srčni infarkt, vnetje srčne mišice ali druge bolezni srčne mišice.

Najznačilnejši simptomi srčnega popuščanja: 

• Občutek težkega dihanja med aktivnostjo ali celo v mirovanju^4-6. Zaradi težkega dihanja ponoči se pojavi potreba po dvignjenem vzglavju.
• Otečeni gležnji, noge ali trebuh, ki so čez dan pogosto bolj opazni. Ko se ti simptomi poslabšajo, bolniki zaradi bolečin težje hodijo.
• Utrujenost in izčrpanost, zaradi katere se lahko bolniki počutijo preutrujene ali prešibke, da bi lahko opravljali vsakodnevna opravila^4-6 ali se odpravili na sprehode in obiske.    

Ostali simptomi, ki jih morajo bolniki prav tako spremljati, so dolgotrajen kašelj, povišanje telesne mase, izguba apetita, zmedenost, omotica, omedlevica in spremembe v srčnem utripu.⁵

Ko bolniki opazijo, da se simptomi spreminjajo oziroma slabšajo, je to znak, da srčno popuščanje napreduje.⁵ Tudi če so spremembe zelo majhne, je treba čim prej obvestiti zdravnika, da lahko ta po potrebi prilagodi zdravljenje, ki bi najbolj ustrezalo bolnikovim potrebam.⁴ Primerna terapija tudi pomembno prispeva k manjši možnosti za hospitalizacijo zaradi poslabšanja srčnega popuščanja.

Pri prepoznavanju omenjenih simptomov imamo pomembno vlogo vsi. 

Zgodi se, da bolniki sami ne opazijo simptomov, ki lahko nakazujejo na srčno popuščanje, ali na primer težko dihanje in pogosto utrujenost zamenjajo za običajne znake staranje ali slabšo telesno pripravljenost. Če opazimo v svoji družini ali pri prijateljih simptome srčnega popuščanja, jih na to opozorimo in svetujmo, da gredo čim prej k zdravniku. To jim lahko reši življenje.

Reference:

1. Doolub G, Wong C, Hewitson L, et al. Impact of COVID-19 on inpatient referral of acute heart failure: a single-centre experience from the south-west of the UK. ESC Heart Fail 2021;8:1691-5.
2. Cox ZL, Lai P, Lindenfeld J. Decreases in acute heart failure hospitalizations during COVID-19. Eur J Heart Fail 2020;22:1045-6.
3. Hall ME, Vaduganathan M, Khan MS, et al. Reductions in heart failure hospitalizations during the COVID-19 pandemic. Journal of cardiac failure 2020;26:462-3
4. Ponikowski P et al. Esc Heart Fail 2014; 1: 4–25. 
5. Heart failure matters: Practical information for patients, families and caregivers. Available at: https://www.heartfailurematters.org/en_GB. Dostopano: april 2021.
6. UW Health. Heart failure with reduced ejection fraction (systolic heart failure).  https://www.uwhealth.org/health/topic/special/heart-failure-withreduced-ejection-fraction-systolic-heartfailure/tx4090abc.html. Dostopano: april 2021.