Poročilo o trajnostnem razvoju družbe Lek d.d. za leto 2012

57 Slovar pomembnih izrazov EMAS (ECO – Management and Audit Scheme, sistem EU za okoljsko ravnanje in presojo) Shema EMAS je namenjena spodbujanju primernej‰ega ravnanja z okoljem in obve‰ãanju javnosti o vplivih dejavnosti organizacij na okolje. Standard ISO 14001 nadgrajuje v smeri veãje odprtosti, odkritosti in periodiãnega objavljanja prever- jenih okoljskih informacij. Okoljska izjava predstavlja osrednji naãin seznanjanja javnosti z rezultati nenehnega izbolj‰evanja uãinkov ravnanja z okoljem in je hkrati priloÏnost za rast ugleda organizacije pri kupcih, dobaviteljih, pogodbenikih, okolici in zaposlenih. GRI (Global Reporting Initiative) Mednarodne smernice GRI so med vodilnimi za poroãanje o korporativni odgovornosti podjetij in trajnostnem razvoju. Zahtevajo naãrtovanje in poroãanje po merljivih kazalnikih ekonomskega, druÏbenega in okoljskega vpliva organizacije. Poroãevalci se glede na obseg razkritij in merljivih kazalni- kov razvrstijo v tri stopnje od C do A, oznaka plus (npr. C+) pa pomeni, da je poroãilo pregledano s strani neodvisnega pregledovalca. Smernice GRI zagotavljajo visoko stopnjo primerljivosti, transparentnosti in konsistentnosti nefinanãnih poroãil ter poveãujejo zaupanje deleÏnikov v poroãila o korporativni odgovornosti in trajnostnem razvoju. POR (Program odgovornega ravnanja/Responsible Care), mednarodno prostovoljno pobudo kemijske industrije, nastalo leta 1981 v Kanadi, je prevzela kemijska industrija po vsem svetu. Pobuda spodbuja odgovorno ravnanje do zaposlenih in okolja v naj‰ir‰em pomenu besede: uvajanje dobrih praks, obiãajno skozi sisteme vodenja, zlasti na podroãju varnosti in zdravja pri delu, varovanja okolja ter skrbnega in varnega ravnanja z izdelki kemijske industrije. Cilj pobude je stalno izbolj‰evanje doseÏkov na omenjenih podroãjih, merljivo s 16 kazalniki. Trije kazalniki odraÏajo doseÏke na podroãju var- nosti in zdravja pri delu, ostali ravnanje z okoljem, vkljuãno z varãno rabo energije. Antibiotiki so naravni produkt mikroorganizmov ali pol- sintezni derivat, ki zavira razmnoÏevanje drugih mikroor- ganizmov ali jih uniãuje in se uporablja za zdravljenje bak- terijskih okuÏb. 80 Sodobna znanost pozna veã tisoã snovi z antibiotiãnim uãinkom. V praksi je v sredi‰ãu nekaj ducatov molekul, ki so se popolnoma izkazale v vsakdanji medici- ni. Nekatere bakterije proizvajajo betalaktamazo in so zato odporne do doloãenih oblik antibiotikov. Klavulanska kislina je inhibitor betalaktamaze. V kombinaciji s kalijevim klavula- natom, ki prepreãuje odpornost bakterij na delovanje amoksi- cilina, je antibiotik uãinkovit pri zdravljenju bakterijskih okuÏb. Biofarmacevtika je najsodobnej‰a in najhitreje rastoãa veja farmacije. Svetovni trg biolo‰kih zdravil raste dvakrat hitreje kot celoten trg zdravil. Biolo‰ka zdravila so zaradi zahtevnih raziskav in razvoja zelo draga. Podobna biolo‰ka zdravila pa so cenovno ugodnej‰a in tako dostopna ‰ir‰emu krogu pacientov. V Leku smo lasten razvoj v genski tehnologiji zaãeli Ïe v osemdesetih letih prej‰njega stoletja in ustvarili trden temelj za proizvodnjo rekombinantnih proteinov oz. biofarmacevti- kov za humano uporabo. Biolo‰ka zdravila (uãinkovine) so kompleksne in velike mo- lekule, ki jih pridobivamo z gojenjem gensko spremenjenih mikroorganizmov ali celiãnih kultur. V ãlove‰kem organizmu sku‰ajo popraviti proces, ki je povzroãil bolezen. Uporablja- jo se za zdravljenje do sedaj neozdravljivih bolezni in bolniku prina‰ajo vi‰jo kakovost Ïivljenja. Omogoãajo uãinkovitej‰i pristop k zdravljenju raka, aidsa, slabokrvnosti, revmatskih, srãno-Ïilnih in ‰e nekaterih drugih bolezni. V preteklih letih so ta zdravila re‰ila in podalj‰ala Ïivljenja ter izbolj‰ala kakovost Ïivljenja teÏkim, pogosto kroniãnim bolnikom. Biotehnologija zdruÏuje vse tehnolo‰ke aplikacije, ki uporab- ljajo biolo‰ke sisteme, Ïive organizme ali njihove derivate z namenom ustvariti ali prilagoditi produkte ali procese za specifiãno uporabo. Pri tehnolo‰kem izkori‰ãanju biokultur povezuje mikrobiologijo, biokemijo in inÏenirske znanosti. Generiki so nasledniki zdravil, ki jim je pretekla patentna za‰ãita. Generiãno zdravilo je zdravilo, ki ima enako kako- vostno in koliãinsko sestavo, uãinkovine in farmacevtsko obliko kakor referenãno zdravilo in katerega bioekvivalenca z referenãnim izdelkom je dokazana z ustreznimi ‰tudijami biolo‰ke uporabnosti. 81 GSO (gensko spremenjeni organizem) je organizem (z iz- jemo ãloveka) ali mikroorganizem, katerega genski material je spremenjen s postopki, ki genski material spreminjajo na drugaãen naãin, kot sta kriÏanje ali naravna rekombinacija v naravnih razmerah. Podobna biolo‰ka zdravila so izdelki, ki so biolo‰ko podobni izdelkom, za katere je Ïe izdano dovoljenje za promet. Raz- vita so kot kopije originalnih biolo‰kih zdravil, ko tem poteãe patentna za‰ãita. So enako kakovostna, varna in uãinkovita kot originalna zdravila, vendar so zaradi ugodnej‰e cene do- segljiva ‰ir‰emu krogu pacientov. Kemiãno gre za proteine ali glikoproteine. Koncept biolo‰ke podobnosti, kot ga doloãa evropski zakon o zdravilih, zahteva najvi‰jo raven strokovno- sti v znanosti, tehnologiji in logistiki. Rekombinantna tehnologija DNK se pogosto imenuje tudi gensko kloniranje ali genski inÏeniring. Informacija, potrebna za sintezo doloãenega proteina v ãloveku (zapis za Ïeleni protein ali gen), se iz ãlovekovega organizma prenese v drug organizem, najveãkrat v bakterijo, izolirane celice sesalcev ali kvasovke. Na podlagi sprejete informacije te nove celice izdelujejo veãje koliãine proteinov ali glikoproteinov. 80 Vir: Humar M., ·mid-Korbar J., Obreza A. Farmacevtski terminolo‰ki slovar. Ljubljana 2011. 81 Vir: Zakon o zdravilih – ZZdr-1 (Uradni list RS, ‰t. 31/06 s 24. 3. 2006) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilih – ZZdr-1A (Uradni list RS, ‰t. 45/08 s 9. 5. 2008).